URN_NBN_SI_DOC-NCV4PYPP

knjižnice pred leti prejele od Federalnega zbirnega centra, od raznih ustanov, ki so ukinile svoje knjižnice ipd. V sekakor bi m orale študijske knjižnice s prevelikim odstotkom neobdelane knjižne zaloge najti možnosti, da neobdelano literaturo čim prej pregledajo, strokovno uredijo in izločijo dela, za katera se eventualno izkaže, da po svoji vsebini ne spadajo v študijsko knjižnico in na ta način sproste že tako prem ajhen p rostor za nove knjige. Po velikosti knjižne zaloge je prva študijska knjižnica v M ariboru (132 153 knjižnih zvezkov), nato študijska knjižnica v K opru (95 002), v Celju (69 213), Slovanska knjižnica v Ljubljani (65 008), študijske knjižnice v Novem m estu (63 814), Novi Gorici (46 135), K ranju (35 729), Ravnah (30 250), M urski Soboti (28 772) in P tuju (14 072), ki im a le 11 % knjižne zaloge m ariborske ali 15 % zaloge koprske študijske knjižnice. Značilno za študijske knjižnice je, da zbirajo tudi domoznansko neknjižno gradivo. Tudi p ri neknjižnih zbirkah, ki so ponos vsake splošne znanstvene knjižnice, se študijske knjižnice močno razlikujejo m ed seboj: najbolj je ta del dejavnosti razvila novom eška študijska knjižnica in je tudi zaradi zbranega neknjižnega gradiva postala ne­ izogibno potrebna proučevalcem dolenjske pokrajine in njenih ljudi. Na drugem m estu je m ariborska študijska knjižnica z najm očnejšo zbirko rokopisov, zemljevidov in muzikalij; njim a sledi celjska študij­ ska knjižnica. Vse druge študijske knjižnice, ki im ajo neknjižno gra­ divo obdelano, tj. v Novi Gorici, na Ravnah, v Ptuju in v M urski Soboti, se ne m orejo glede obsega zbirk prim erjati s prvim i okrožnim i štu d ij­ skim i knjižnicam i, m edtem ko študijske knjižnice v Kopru, K ranju in Ljubljani (Slovanska knjižnica) posebnih zbirk — vsaj trenutno — sploh ne vodijo. Pri tem se vsiljuje vprašanje, kje je celotno neknjižno gradivo, ki ga študijska knjižnica v K opru prejem a redno že od leta 1960 po republiški uredbi o pošiljanju tiskov študijskim knjižnicam in ki bi vsekakor m oralo biti prav tako obdelano kot pri knjižnicah v M ariboru, Novem m estu in Celju. Vse kaže, da so bili obvezni prim erki za nekatere na novo ustanovljene študijske knjižnice pretežko breme, tako da niso mogle v celoti zadostiti intencij am zakona o obveznih prim erkih. Slovanska knjižnica, ki doslej ni im ela funkcije študijske domoznanstvene knjižnice za Ljubljano in za bivši ljubljanski okraj in ni nikoli prejem ala obveznih prim erkov, se je pač lahko prosto od­ ločila, da posebnih zbirk ne bo vodila, m edtem ko študijska knjižnica v K opru pravice do te odločitve nima, pač pa dolžnost, da vse obvezne prim erke čim prej obdela in daje na razpolago bralcem, štu d ijsk i knjiž­ nici v K ranju zaradi kadrovskih težav ni uspelo do k raja obdelati periodik, četudi jih je dajala v čitalnici na uporabo. V letu 1965 je knjižna zaloga študijskih knjižnic narastla za 30 380 knjižnih zvezkov, se v letu 1966 nekoliko zvišala (verižni indeks 108), v letu 1967 padla in dosegla raven leta 1965 (indeks 100) in ponovno padla v letu 1968 na 29 150 knjižnih zvezkov (verižni indeks 96). Dopol­ njevanje knjižne zaloge študijskih knjižnic v letih 1965 do 1968 ne