URN_NBN_SI_DOC-NCV4PYPP

zadovoljuje, ker je pri 5 knjižnicah podleglo opaznemu upadanju, v i prim eru stagnira in sam o v 4 prim erih zares narašča. Leta 1968 je opaziti naj večji padec pri povečanju knjižne zaloge študijske knjižnice v M ariboru (verižni indeks 62); vendar je ta padec pripisati predvsem p rim erjanju dotoka knjig v letih, ko je m orala knjižnica zaradi pre­ usm eritve svojih nalog in s tem nabavne politike izredno povečati nabavo knjig, pa tega povečanja verjetno zaradi prem ajhnih finančnih sredstev ni mogla zdržati, ali pa po tako pospešeni nadaljnji rasti fon­ dov ni bilo več potrebe zaradi izredno povečane nabave v letih 1966 in 1967. Tej knjižnici sledi knjižnica v Novi Gorici (verižni indeks 66), na Ravnah (87), v M urski Soboti (92), v K ranju (98), v Novem m estu v101), L jubljani (Slovanska knjižnica 119), v Celju (144), v P tu ju (156) in v K opru (169), k jer pa gre izredno povečanje knjižne zaloge na rovaš 3000 knjižnih zvezkov, ki jih je knjižnica leta 1968 prejela trenut no sam o v hram bo. V letih 1965 do 1968 je nova knjižna zaloga v prim erjavi z letom 1965 občutneje naraščala le pri dveh knjižnicah, ki p rejem ata celotni slovenski obvezni prim erek (Koper, Celje), m edtem ko se je pri tre tji enaki knjižnici (Novo m esto) obdržala le na ravni leta 1965 (verižni indeks 101), narasla pa je h krati tudi pri dveh knjižnicah, ki obveznega prim erka sploh ne p rejem ata (Ptuj — verižni indeks 156, Slovanska knjižnica v Ljubljani — verižni indeks 119); dopolnjevanje zalog je padlo nato p ri treh knjižnicah, ki obvezno prejem ajo le slovenske periodične publikacije (K ranj — 98, M urska Sobota — 92, Nova Gorica — 66), in prav tako pri eni študijski knjižnici, ki ne prejem a obveznega prim erka (Ravne — 87), še najbolj pa pri knjižnici, ki obvezno prejem a vse slovenske tiske (M aribor — 62). Podatki kažejo, da prejem anje obveznih prim erkov ne vpliva odločilno na kontinuirano naraščanje ali upadanje knjižne zaloge. Pač pa opazimo ta vpliv pri celotni obdelani knjižni zalogi študijskih knjižnic, saj so glede na velikost knjižne zaloge na prvih treh in na petem m estu študijske knjižnice, ki prejem ajo celotni slovenski obvezni prim erek (knjige in periodične publikacije), m edtem ko prim er Slovanske knjižnice v Ljubljani, ki je na četrtem m estu, dokazuje, da prejem anje obveznih prim erkov ni nujen pogoj za pravilno rast knjižne zaloge. Vendar pa se javlja ob dejstvu, da zaseda­ jo knjižnice v Novi Gorici, K ranju, Ravnah, M urski Soboti in P tuju glede na velikost knjižne zaloge šesto do deseto m esto, drugo pom em b­ nejše vprašanje: Ali so občinske skupščine kot ustanovitelji zmožne v zadostni m eri sam e še vnaprej podpirati študijske knjižnice pri n ji­ hovem delu, ali pa jim je kot pokrajinskim knjižnicam nujno potrebna kontinuirana finančna pom oč drugih občin te pokrajine in republike? Pogled na povečanje knjižne zaloge v letu 1968 pa daje drugačno podobo: na prvem m estu je Študijska knjižnica v M ariboru, sledijo pa ji knjižnice v Kopru, Celju, Novi Gorici, M urski Soboti, Ljubljani, Ravnah, K ranju, Novem m estu in Ptuju. Od 31 084 novih knjig leta 1968 v študijskih knjižnicah jih je bilo 36,2 % pridobljenih z nakupom , 27,5 % z obveznimi prim erki, 24 °/o z darili, nekoliko publikacij je bilo pridobljenih na kak drug način