URN_NBN_SI_DOC-NDFAMSNQ

SIR * IUS, november 2015 4 Kljub temu da bo uvedba davčnih blagajn nekatere stvari postavila v drugačno luč, pa ne smemo pričakovati, da bo z njimi rešen problem neizdajanja računov za gotovinsko plačilo. Morda bi bilo smiselno razmišljati o jedru problema, in sicer o gotovinskem plačevanju. Zakaj država preprosto ne obdavči uporabe gotovine in s tem spodbudi kartično in brezgotovinsko plačevanje? Obdavčimo vsak dvig gotovine z računa ali bankomata in potem ponovno vsako plačilo z gotovino. Recimo tako na okroglo z 10 %. Istočasno pa naj država poskrbi še za znižanje bančnih provizij pri kartičnem poslovanju. Možnosti za to ima veliko; če nima idej, ji predlagam, da začne razmišljati o davčnih olajšavah. Seveda bi se ob takih predlogih takoj našlo sto in več "argumentov", zakaj se to res ne da, da moramo ljudje imeti vedno denarnico s seboj, da moramo bankovce čutiti med prsti. Namenoma nisem napisal, da bi se oglasilo kar nekaj predvidoma glasnih zagovornikov, da vsi pač nimajo kartic, da ne znajo s karticami poslovati, da bi bilo to nesocialno in podobno. Seveda so protiargumenti, ampak jih sploh ne bom navajal, jih ni treba. Če nekdo pač ne želi poslovati s kartico, naj pa še naprej posluje z gotovino. Nobene prisile, zgolj prosta izbira posameznika. Kdo je kriv, če ne znamo oz. nočemo sešteti dve in dve! Seveda nihče, taki naj bi bili Slovenceljni menda že od nekdaj, kajne? In seveda se ne da nič spremeniti! In tako počasi pridemo do ključnega vprašanja. Kaj želimo (če res kaj)? Ali hočemo red, urejeno državo, kjer naj bi se vedelo, kdo pije in kdo plača? Ali pa nam je ljubše ribarjenje v kalnem, negodovanje, kritiziranje vsepovprek in vsakogar, povsod same teorije zarote, negativizem. Ko hkrati kažemo s prstom na druge, se nad vsem zgražamo, destruktivno kolnemo to našo državo, vse in vsakogar, mirno (če smo že ravno pri plačevanju) na primer nekomu, ki je za nas je opravil neko storitev, na njegov predlog "če hočete račun, potem moram pa še 22 % DDV-ja zaračunati", odgovorite, da računa seveda ne rabite. Kdo je kriv, če ne znamo oz. nočemo sešteti dve in dve! Seveda nihče, taki naj bi bili Slovenceljni menda že od nekdaj, kajne? In seveda se ne da nič spremeniti! Novo leto se bliža, dobre želje bodo letele predvsem po zraku in se usedale v naše elektronske naprave. Dobivali jih bomo in pošiljali. Vedno manj so zares pristne, iz srca, izrečene s pristno človeško toplino, z razumevanjem, občutkom, spoštovanjem ... Kot da nam je tudi dušo že posrkal virtualni svet. Kaj ko bi od božičnega predvečera pa do prvega januarja izklopili elektronske naprave in se posvetili svojim bližnjim in najdražjim, se odklopili od norega sveta in potrošniških problemov ter spoznali res pravi čarobni čar praznikov? Kakor vam je ljubo, pa vendar vsem iz srca vse dobro v 2016!   