URN_NBN_SI_DOC-NFNXZ4A1

SIR * IUS, november 2014 4 V naši družbi so vedno glasnejše interesne skupine, ki vidijo le eno stran bilance in kar naprej ponavljajo, da jim nekaj "pripada". Torej se legitimno borijo za svoje pravice. Pa vendar, če je v denarnici sto evrov, lahko razdelimo največ toliko; no, razen če se na novo ne zadolžimo. Bolj zaskrbljujoča je mantra o tem, da nekomu nekaj pripada. Tudi če je bila nekoč nekomu dana neka pravica, ni bila dana za večno; vse se spreminja, to je osnovno gibalo napredka, nič ni trajnega. Želimo napredek ali vsej ne nazadovanja? Verjetno smo vsi za, zato moramo nekaj spremeniti, kajne? Kaj če bi že enkrat naredili eno pravo inventuro pravic in vsaj nekatere na novo opredelili? Ne bo šlo? No, potem pa za začetek vsaj poglejmo, kaj komu "pripada" po različnih osnovah in kako luknjičast je sistem, ki smo ga uspešno zapletali leta in leta. In seveda postavimo in prevetrimo standarde porabe našega davkoplačevalskega denarja. Spet ne bo šlo? Se ne da? No, saj ni treba izumljati tople vode. Ali ne bi kar pogledali na primer k severnjakom ali pa še bližje, k našim severnim sosedom, kako imajo urejene te zadeve? Če so oni uspešni in želimo biti tudi mi uspešni, potem kakšen dolgotrajnejši razmislek gotovo ni potreben. Spet ne, kajne? Mi smo pa ja nekaj posebnega in moramo imeti svojo občino za na primer 500 ljudi, pa vsako malo večje mesto mora imeti porodnišnico oziroma bolnišnico, pa kulturo in kulturne delavce je tudi treba podpirati, pa brez športa ne smemo biti. Seveda mora imeti vsaka osnovna šola oddelek za učence s posebnimi potrebami, pa v državni upravi je vedno več dela ... Vsem tem in številnim drugim vse in še kaj več pripada. Vse lepo in prav, ampak v denarnici imamo le 100 evrov, odštejmo jih nekaj za naše stare grehe, beri plačilo obresti za razkošje v preteklosti, preostanek pa naj si razdelijo, kakor vedo in znajo. Spet ne bo šlo? Kaj pa zdaj? Težka bo. Morda bi se potrudili in denarnico napolnili še z nekaj evri? Bi šlo, ampak kako to narediti? Zakaj ne bi k temu prispevali tudi prejemniki pravic? Seveda! Naj posredno ali neposredno prispevajo k ustvarjanju nove vrednosti. Kako naj bi se to zgodilo, pa si spet lahko različno predstavljamo. Medklic: Kaj nam pomagajo vsa vlaganja v šolski sistem, če imamo potem množico nezaposlenih magistrov, diplomanti strežejo v kafičih, orodjarjev pa primanjkuje! Težko me bo kdo prepričal, da je to prava pot za nastajanje novonastale vrednosti. Počasi postajamo družba visokoizobraženih nezaposlencev, praviloma družboslovnih smeri. Kaj smo že rekli na začetku o ciljih? Ali jih imamo, katere že? Kako se bomo sploh lotili strukturnih reform? In kako smo nadaljevali? Če nimamo idej, pa malo skopirajmo od uspešnih, saj tudi "copy&paste" dnevno samoumevno uporabljamo. Kakorkoli obračamo in obrnemo, na dolgi rok zagotovo drži staro pravilo bilančne izravnave. Čim prej nam bo to jasno, lažje se bomo izvili iz primeža, pa čeprav še tako okorno. In ne bodimo egoistični, saj imamo zanamce, in prav zaradi njih se ne smemo nenormalno zadolžiti. To pa njim res ne pripada, kajne?