Kazalo.pmd

167 nega avtorja) oziroma vanjo prihaja na letni ravni zelo malo gradiva. V primerih, ko knjižnica dopolnjuje zbirne zapise več let in vsako leto pridobi večje število kosov, jih lahko vsako leto inventarizira, shrani v mape ali škatle in posledično šteje v letno statistiko prirasta. Signaturi pripiše leto, podobno kot pri serijskih publikacijah. 9 Nadomestila izgubljenih, poškodovanih, fotokopiranih in založenih publikacij Izgubljene publikacije lahko nadomestijo uporabniki. V tem primeru jih knjižnice inventarizirajo kot dar. V inventarne opombe napišejo: »Nadomestilo«. Za do- bavitelja lahko napišejo Uporabnik ali Nadomestilo . S tem se izognejo prevelike- mu šifrantu dobaviteljev. Če uporabniki ne najdejo ustreznega nadomestila in ga plačajo, potem knjižnice same poskušajo pridobiti gradivo na različne načine preko različnih kanalov: od antikvariatov, drugih knjižnic, založb, institucij ali posameznikov. Enako ravnajo pri založenem, fotokopiranem ali poškodovanem gradivu, ki ga nadomestijo. 10 Vpliv inventarizacije na izposojo knjižničnega gradiva Knjižnice svojo uspešnost predstavljajo tudi na podlagi izposoje gradiva. Vsaka inventarizirana enota, ki jo knjižnica izposodi, šteje, saj je inventarna številka enota izposoje. Za statistični vprašalnik, ki ga Cezar pripravlja po standardu SIST ISO 2789, so kriterij dejanske izposoje izposojene inventarne številke gradiva in ne vse transakcije, ki vključujejo tudi rezervacije publikacij. Pod izposojo šteje tudi vsako podaljševanje izposoje preko OPAC ali telefona. O sami izposoji gradiva je bilo nekaj rečeno že v prejšnjih poglavjih, tu je opisanih le nekaj napotkov za lažjo izvedbo in kontrolo izposojenih enot. Veliko pozornost je potrebno posvetiti prilogam , ki so v publikacijah. Za knjižnice, ki ne uporabljajo RFID tehnologije, je priporočljivo, da že s signatur- no nalepko opozorijo, da izposojajo dva ali več kosov. Nekatere knjižnice sig- naturne nalepke za priloge nalepijo kar na glavno publikacijo 13 . Problem nastane, 13 Če je priloga na drugem nosilcu kot glavna publikacija in sodi med kulturno dediščino, potem jo knjižnice morajo hraniti ločeno. Npr. knjigi je priložen CD v žepku. V žepek vstavijo listek z napisano signaturo CD-ja. Poličnik-Čermelj, T. Aktualni problemi pri inventarizaciji gradiva v luči zbiranja statističnih podatkov