Kazalo.pmd

169 ki so last knjižnice. Zapisi podatkovnih zbirk v katalogih pogosto vsebujejo veliko število naslovov monografij ali serijskih publikacij in bi bili katalogizacija in in- ventarizacija posameznih naslovov predragi in nesmiselni. Glavne ovire pri obde- lavi e-virov so v spremenljivosti lokacij dostopov, delovanju strežnikov različnih ponudnikov in podatkovne zbirke z velikim številom naslovov, ki se spreminjajo. Datumsko omejeni licenčni nakupi se ne ujemajo z ustaljenostjo fizičnih primer- kov, ki so v lasti knjižnice (Poličnik-Čermelj, 2009, str. 149). Vprašljiva je tudi pogostost beleženja sprememb e-virom. Zgodi se, da del naslovov ni bil izbran od knjižnice, ampak sodi v paket ponudbe, kjer število naslovov niha. Knjižnice si prizadevajo s pogodbami pridobiti tudi metapodatke, kar bi olajšalo delo. Za možnosti paketnega vnosa MARC zapisov v COBISS se dogovorijo z IZUM. Veliko gradiva knjižnice ne katalogizirajo. Eržen (2007) vidi smiselnost katalogizacije v primerih nakupov e-knjig, katerih dostopnost knjižnica načrtuje za daljše obdobje ter niso bile kupljene v večjih paketih. Prav pri e-knjigah ni ustreznega polja, v katerega bi knjižnice kodirano vnesle e-knji- ge. Zapisi tako prinašajo vrsto nedoslednosti, ki so posledice nepoznavanja ter- minologije in obdelave e-virov. Na ravni vzajemne baze COBIB v polju 230$a najdemo različne opombe, od »besedilnih podatkov « do »el. knjige « in drugih vsebin ali praznega polja. 135$a ima možnost vnosa d-besedilo , ki pa tudi ni vedno ustrezno. Avtorica pričujočega prispevka je IZUM predlagala, da se za e-knjige dopolni šifrant v 996g , element o . Knjižnice namenijo velika finančna sredstva prav e-virom, ki jih inventarne knji- ge ne beležijo. Namesto teh hranijo pogodbe in iščejo možnosti in orodja, ki bi jim olajšala izdelavo statistik. Formalno gledano gradiva, ki ni inventarizirano, ne bi smeli šteti v statistiko knjižnic (Vodeb, 2008, str. 101). Začasna rešitev za inventarizacijo e-virov je posebna inventarna knjiga, ki specifičnosti vpisuje v inventarne opombe in je ločena od inventariziranih fizičnih primerkov. Ko knjižnice prenehajo plačevati posamezne zbirke ali naslove, lahko izgubijo vse podatke ali pa dobijo možnost dostopa do arhivov, vse je odvisno od pogodbe med knjižnico in ponudnikom. To pomeni, da knjižnice ne morejo izvajati odpisa v klasi- čnem smislu. Sistemska kontrola živih naslovov je dobrodošla, vendar zahteva temeljit pregled nedelujočih naslovov in natančno spremljanje podatkov o zalogi. Veliko knjižnic kreira svoje podatkovne zbirke, ki bi jih z vidika lastništva lahko inventarizirala, vendar se ustavi že pri katalogizaciji zapisa. Nekatere knjižnice v katalog vključujejo tudi prosto dostopne e-vire, ki jih vprašalnik Cezar ne upo- števa 14 . 14 V Sloveniji so CIP zapisi za e-knjige našli mesto v katalogu, nekatere knjižnice se jim vztrajno izogibajo. Npr. Nacionalna biblioteka Srbije katalogizira samo CIP zapise e-kontinuiranih virov, e-knjige zapisa ne morejo dobiti. Poličnik-Čermelj, T. Aktualni problemi pri inventarizaciji gradiva v luči zbiranja statističnih podatkov