Kazalo.pmd

Knjižnica 54(2010)4, 155–174 158 kdo naj pripravlja statistične podatke, da se izogne pastem napačno predstav- ljenih statističnih podatkov. 2 Inventarizacija knjižničnega gradiva in inventarna knjiga Po začetnih inventarizacijskih praksah, ki so izhajale iz germanske tradicije knjižničarstva (Pirjevec, 1940; Kodrič-Dačić, 1995; Poličnik-Čermelj, 1994), so se v slovenskem prostoru uveljavila načela, ki so se razvila po 2. svetovni vojni. Strokovna izhodišča so opisana v nekaj priročnikih iz tega obdobja (Pregelj, 1950; Korže-Strajnar, 1985; Banič et al.,1987), posebej pa izpostavljamo Šlajpahovo (1961), ki jo štejemo za začetnico še danes veljavnih pravil za inventarizacijo. V tem času se je usklajevala tudi obdelava knjižničnega gradiva nekdanjih repub- lik Jugoslavije, nato v 80. letih 20. stoletja pa še s procesom avtomatizacije, ko so se vse nacionalne knjižnice, razen hrvaške, vključile v sistem COBISS 3 . Pos- ledica tega sta dva priročnika za pridobivanje gradiva in inventarizacijo Tereze Poličnik-Čermelj (1992, 1994), ki pojasnjuje ročno inventarizacijo in preobraz- bo te v elektronsko obliko. V bibliotekarski teoriji velja, da inventarni popis obsega vse fizične kose monografskih publikacij, letnike serijskih publikacij in samostojno uporabljivih kosov neknjižnega gradiva v inventarno knjigo. Inventarna knjiga je zaporedni seznam gradiva, popisanega po inventarnih enotah, ki ga je knjižnica prejela v določenem časovnem obdobju. Poleg bibliografskih podatkov mora inventarna knjiga vsebovati vsaj še naslednje podatke: datum inventarizacije, signaturo, dobavitelja, način nabave, ceno, številko računa in opombe, kamor knjižnice vpišejo posebnosti inventarnih enot (npr. poškodovano, zastarelo, strgano …) in odpisano, ko publikacija iz kakršnikoli razlogov ne sodi več v knjižnično zbirko (Kodrič-Dačić, 2007, str. 108). Polo inventarne knjige sestavlja štirideset vrst, kar pomeni opis štiridesetih in- ventarnih enot (fizičnih kosov). Takšen način popisovanja predstavlja osnovo za izračun prirasta knjižnične zaloge. Cezar (http://bibsist.nuk.uni-lj.si/index.php) definira prirast kot število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Za pisanje v inventar- 3 V Srbiji so konec osemdesetih izšla Ristićeva (1989) navodila za inventarizacijo monografskih in serijskih publikacij, ki so bila zelo podobna našim. Srbska nacionalna knjižnica je nekaj let za tem sprejela še pravilnik o evidenci knjižničnega gradiva (Pravilnik, 1995), ki za vsako vrsto gradiva predpisuje svoj obrazec za inventarizacijo fizičnih enot. Določa tudi izpis iz elektronske oblike kataloga. Tudi na Hrvaškem je v tem času izšel priročnik, ki opisuje delo v knjižnici, torej vključu- je tudi inventarizacijo gradiva (Tadić, 1994).