Kazalo.pmd

161 ki določa podrobne načine in pogoje izročanja publikacij za področje Univerze v Mariboru, že sprejet (Pravilnik, 2010). Razširitev šifranta COBISS/H pri načinih nabave bo univerzitetnim knjižnicam prinesla večjo enotnost in transparentnost. Vse univerze na Slovenskem še ne uresničujejo zakonskih določil, pomembno pa je, da se univerzitetne knjižnice pripravijo na izvajanje nalog, ki jim jih nalaga zakon. Članice univerze morajo tako kot univerze same hraniti kopije diplom- skih, magistrskih in doktorskih nalog po Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (2006) ter ostalih predpisih in uredbah in te največkrat zaupajo arhivsko funkcijo hranjenja svojim knjižnicam. To pa pomeni, da takega gradiva knjižnice ne smejo izločati in ga morajo hraniti v prvotni obliki (Žumer, 2007, str. 46). Čeprav Kodrič-Dačićeva (2007, str. 103) med obvezni izvod šteje tudi publika- cije mednarodnih organizacij, ki na osnovi dogovora pošiljajo svoje gradivo de- pozitnim knjižnicam, ga knjižnice še vedno beležijo kot dar, kljub reklamaci- jam. Skupni imenovalec takega gradiva je dobavitelj, ki omogoča izpise vsega poslanega gradiva. Vsekakor bi sprememba načina nabave zahtevala razširitev šifranta tudi za take publikacije. Do sprejetja konkretnejših navodil, naj tako gradivo ostane zabeleženo kot dar. 3.2 Evidentiranje starih zalog v sistemu COBISS Pri popisu starih zalog v COBISS se knjižnice praviloma srečujejo z drugače opremljenimi in obdelanimi knjigami, ki ne izpolnjujejo današnjih standardov. Lahkotnost iskanja po elektronskih podatkih skriva pasti zaradi nenatančne ob- delave, nepoznavanja sistema in pravil. Pri prehodu v sistem COBISS je imela marsikatera knjižnica pomanjkljivo vodene inventarne knjige ali jih celo ni ime- la in je na novo inventarizirala že obdelano staro gradivo in pri tem pozabila, da ga ne more ponovno šteti v prirast, kajti publikacija, ki ima signaturo, je bila gotovo že inventarizirana. Knjižnica pri retrospektivni obdelavi knjižničnega gradiva za publikacije, ki ni- majo vpisanih inventarnih številk, aktivira števec za stari fond in vpiše osnovne lokacijske podatke: signaturo, inventarno številko, stopnjo dostopnosti in način nabave. Knjižnice, ki nimajo inventarnih knjig, jih lahko natisnejo, če tudi nima- jo vseh potrebnih podatkov. Knjižnica lahko ima zaloge starega gradiva, ki še ni bilo inventarizirano, četudi je tam prisotno že desetletja. Neobdelan dotok gradiva je pogosto posledica kadrovske podhranjenosti in večjih darov, ki čakajo na kadrovske okrepitve ter aktualnost gradiva. Ko pride njihov čas, knjižnica uvrsti staro gradivo skupaj z Poličnik-Čermelj, T. Aktualni problemi pri inventarizaciji gradiva v luči zbiranja statističnih podatkov