URN_NBN_SI_DOC-NU4LW98T

DANES Vojislav Bercko Jasminova revolucija V severni A f r i ki in na Bližnjem vzhodu vre. Na tisoče ljudi od Alžirije do Jemna se je v minulih dneh podalo na ulice, da bi se rešili svojih skorumpiranih vlad ali predsednikov. Izraz revolucija je za to dogajanje kar pravšnji; za zdaj padajo predsedniki in vlade, čeprav si jezni demonstranti želijo, da bi padale tudi glave. Toda to, kar se medtem dogaja na teh pretežno muslimanskih območjih, je skoraj diametralno nasprotno od tistega, kar so si v svojih črnih sanjah slikali zahodni politični in vojaški analitiki. Tokrat ne gre za verske vstaje, s katerimi bi želeli radikalni islamski kleriki prevzeti oblast in uvesti šeriatske zakone, temveč za najbolj primarno obliko socialne revolucije, ko so se ljudje zgrnili na ulice - in pred puške - zaradi nizkega življenjskega standarda. To niso bradači v haljah, temveč mladi v kavbojkah, k revoluciji ne pozivajo imami v mošejah, temveč se pozivi k protestom širijo preko sodobnih tehnoloških izumov, kot so mobilni telefoni in spletna omrežja, Facebook in Twitter. Velikansko vprašanje je, ali bodo dinasti v državah severne Afrike i n Bližnjega vzhoda, k i so si ozemlja despotsko prilastili po odhodu kolonializatorjev v prejšnjih desetletjih, razumeli sporočilo, k i j im ga pošiljajo državljani. Bati se je, da ne; na težnje po boljšem standardu odgovarjajo z represijo, zatirajo opozicijo in se, razen v Tuniziji, oklepajo oblasti. Pri tem teptajo človekove pravice, zapirajo informacijske kanale sodobne družbe in - morda - sploh ne razumejo, da je družinsko nasledstvo na oblasti preteklost. Predvsem pa ne razumejo, da so ljudje lačni kruha bolj kot pravic. Lahko kdo razume, kako v Egiptu štiri desetine ljudi preživi z manj kot dvema ameriškima dolarjema na dan? Hosni Mubarak in njegovi nasledniki zagotovo ne. Če je bila revolucija v Tuniziji, k i je poslala v izgnanstvo predsedni- ka Ben Alija, pa še ta je pobegnil s polnimi kovčki denarja, začetek, je vprašanje, kje bo konec. Egipt je zaradi Sueškega prekopa za svetovne velesile veliko pomemb- nejši od drugih severnoafriških držav in zelo verjetno je, da bodo v dogajanje posegle ZDA, Velika Britanija in druge države, k i imajo tam svoje strateške interese. Tudi zato se zdi, da se tako imenovana jasminova revolu- cija ustavila na egiptovskih mejah. Če bi pljusnila preko njih, bi to zamajalo ves svet. Sosedska pomoč je bila med Slovenci doslej svetel primer solidarnosti, zdaj bo delo na črno. LEVO SPODAJ Bo šel sodnik Škoberne v pripor? Ker o b r a m ba t r d i, da še i ma i m u n i t e t o, j e sodišče zaslišanje prekinilo. Naši viri pravijo, da zadošča, ko gre za pripor, da i m u n i t e to v z a me m a n d a t n o - v o l i l na komisija državnega zbora. Ujeti celjski okrožni sodnik j e prejel 9 0 0 0 evrov p o d k u p n i ne in j i h zahteval še 5 0 . 0 0 0 GORDANA POSSNIG VANESSA ČOKL Zaslišanje celjskega okrožnega sodni- ka Milka Škoberneta so v Ljubljani vče- raj prekinili. Škobernetov zagovornik Tomaž Bromše se je namreč skliceval na imuniteto, k i da jo sodnik še ima, ker je o tem, da se mu vzame, odločala šele parlamentarna mandatno-volilna komisija, ne pa državni zbor v celoti. Preiskovalni sodnik se mora najkasne- je do danes zvečer, ko se osumljenemu izteče 48-urno sodno pridržanje, odlo- čiti, ali je sklep mandatno-imunitetne komisije zadostna osnova za odreditev pripora. Gre za prvi tovrstni primer in sodne prakse ni, so povedali na ljub- ljanskem okrožnem sodišču. Neuradno smo izvedeli, da naj bi tožilstvo zahte- valo pripor za sodnika zaradi bojazni vplivanja na priče. Če pa zdrži pravniš- ka interpretacija poslovnika državne- ga zbora (po naših virih bi morala), da kadar gre za sodnikov (ali poslančev) pripor, zadošča že, da mandatno-volil- na komisija ukine imuniteto, to odloči- tev pa državni zbor naknadno potrdi ali revidira, potem sodišče ima pravno podlago, da grešnega sodnika pošlje v pripor. Kr-iminalisti so u-por-abili pr-ikr-ite metode Še pred zapletom na zaslišanju so na Generalni policijski upravi predstavili rezultate končane kriminalistične pre- iskave, sredi katere je korupcijskega de- janja osumljen sodnik Škoberne, tako kot druga dva osumljenca, direktor Ko- munalnega podjetja Laško Marjan Sa- lobir in celjski podjetnik Esad Ramic, za zdaj v sodnem pridržanju. Jože Senica, vodja celjskih krimi- nalistov, je na tiskovni konferenci po- vedal, da so k r i m i n a l i s ti v primeru sodnika, osumljenega jemanja podkup- nine, izvajali tudi prikrite preiskoval- ne ukrepe. "Preiskava suma storitve kaznivega dejanja jemanja podkup- nine se je začela lanskega decembra, takoj po prijavi. Glede na kazensko ovadbo je sodnik s posredovanjem dveh oseb za določena dejanja, pove- zana z opravljanjem svoje sodniške funkcije, prejel gotovino v višini 9000 evrov. Za ista dejanja pa je nato zahte- val še 50.000 evrov." Trojica je pozneje prejela 18.000 evrov navidezne pod- kupnine i n si jo razdelila, osumljeni sodnik pa je svoj del denarja po bese- dah vodje celjskih kriminalistov polo- žil na račun ene od bank na območju Policijske uprave Celje. V zaključku kriminalistične akcije je bilo ta teden opravljenih šest hišnih preiskav tako pri osumljenih doma kot v gospodarskih družbah in prostorih celjskega sodišča. Pri hišnih preiska- vah so našli materialne dokaze, med n j i mi računalniške podatke, listine, mobilne telefone, ob tem pa so zasegli še del izročene navidezne podkupnine v višini 11.000 evrov. Vodja sektorja za gospodarsko kri- minaliteto v Upravi kriminalistične po- licije Dušan Florjančič je povedal, da je bila v konkretnem primeru prijava korupcijskega ravnanja posredovana prek elektronske pošte na več kot 20 različnih naslovov. Sodnik Milko Ško- berne naj bi bil pridržan zaradi suma, da je v zameno za podkupnino odpra- v il mednarodno tiralico za Esada Če- hajica, osumljenca kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo i n z goljufi- jami. Salobir i n Ramic pa naj bi bila osumljena, da sta bila posrednika pri teh dogovorih. Kriminalistična preiska- va naj bi potrdila navedbe iz pisma, k i jih je po elektronski pošti poslal Čeha- jic. V njem popisuje, da je sodnika Ško- Na tiskovni konfer-enc-i NPU Du-š-an Flor-jančič in Jože Senic-a (Tit Košir) Kre-salo-va: So-dni-ka ne- po-znam "Ob naših srečanjih na Hrvaškem so m i večkrat omenili ministrico za notra- nje zadeve," piše med drugim Čehajic. Trdi, da so izpostavljali, da sta minis- trica in Škoberne v dobrih odnosih, saj sta v isti stranki. Katarina Kresal se je odzvala: "Ne poznam sodnika Milka Škoberneta niti se ne spomnim, da bi ga bila kdaj kje srečala. Zdi se m i naravnost absurdno, da malodane vsak, k i se znajde v medijsko odmevnih postopkih, manipulira z mojim imenom," je zapisala. (sta-) berneta spoznal prek znanca (šlo naj bi za Esada Ramica). Prek posrednika da mu je dal skupno 9000 evrov, v za- meno za to vsoto pa naj bi mu bil celj- ski sodnik 12. novembra lani odpravil pripor in mednarodno tiralico. Čehajic je zapisal, da mu je Škoberne dejal, da je sodišče poslalo nalog za umik tirali- ce na Hrvaško ter v Bosno in Hercego- vino, tako da bi Čehajic lahko odšel v BiH po dodatnih 50.000 evrov. Ko bi predal še dodatni, višji znesek, bi sodiš- če umaknilo tiralico za območje Evrop- ske unije. Sodnik je prejel navidezno podkupnino in si jo še z dvema osumljenima razdelil Brankovičeve Železnice razsipavajo denar za pravnike Čeprav i m a jo zaposlene lastne pravnike, Slovenske železnice p od d i r e k t o r j em G o r a n om Brankovičem redno sodelujejo še s š t i r i mi z n a n i mi o d v e t n i š k i mi pisarnami, sku-pni stroški za pravne storitve pa naj bi se na letni ravni približali slabemu- pol milijona evrov ga odziva pristojnih služb na SŽ smo za pojasnila poprosili še predsednika nad- zornega sveta Igorja Zajca, k i naj bi po naših podatkih Mihi Kozincu tudi pris- krbel posle na Železnicah, vendar nam je zatrdil, da informacije ne držijo: "Kje pa! S Kozincem nimam ničesar in koli- kor m i je znano, tudi firma ne sodeluje z njegovo pisarno." Zajec nam je še po- jasnil, da je nadzorni svet SŽ decembra podrobno obravnaval vse posle s posa- meznimi odvetniki z namenom, da bi stroške tovrstnih sodelovanj skrčili na minimum, vendar nam ni uspelo izve- deti, ali so katero izmed pogodb uspeli prekiniti ali ne. VAS-JA JAGER Poslovni rezultati Slovenskih železnic (SŽ) niso dobri, vseeno pa so v tej držav- ni družbi vse prej kot varčni, ko gre za sodelovanje z znanimi slovenskimi odvetniki. Podjetje, k i je v letu 2010 ustvarilo 2,14 milijona evrov izgube iz poslovanja, ima kljub lastni pravni službi sklenjene pogodbe s še štirimi uglednimi odvetniškimi hišami, stroš- kov sodelovanj i n razlogov zanje pa uradno ne želijo razkriti. Tu-di nadzorniki o stroških za odvetnike Vse, kar so nam bili iz SŽ pripravljeni posredovati ob poizvedovanjih glede podrobnosti plačevanja pravnih sto- ritev, so bili nazivi odvetnikov, s kate- r i m i redno sodelujejo. Gre za pisarne Čeferin, Zidar-Klemenčič in Rojs, Pelj- han, Prelesnik in partnerji in odvetniš- ko pisarno Stražar-Sibinčič. Dodali so še, da družba občasno naroča storitve "tudi pri drugih odvetnikih". Naši viri so nam zatrdili, da je med n j i mi odvetniška pisarna Kozinc, k i je v javnosti sicer bolj znana kot eden od uradnih odvetnikov ljubljanskega gradbenega podjetja SCT. Zaradi skope- Kopičenje pravnikov pod Brankovičem Neodgovorjeno ostaja tudi vprašanje, zakaj podjetje, k i je že tako ali tako v nezavidljivem finančnem položaju, sploh tako kopiči stroške za odvetni- ke. Pred prihodom Gorana Brankovi- ča na položaj predsednika uprave so SŽ namreč imele sklenjeno pogodbo s fiksnim plačilom le s pisarno Stražar- Sibinčič, k i je zanje opravljala zahtev- nejše pravne posle in zastopala firmo na sodiščih. A v mandatu sedanjega direktorja so dolgoročno pogodbo Po prihodu- Gor-ana Br-ankoviča na čelo SŽ so sklenili spor-azu-me z več odvetniškimi pisar-nami. (Tit Košir) z n j i mi prekinili i n se dogovorili za nove, menda za odvetnike bistveno manj ugodne pogoje sodelovanja, na drugi strani pa so SŽ sklenile sporazu- me o sodelovanju z odvetniškimi hiša- m i Čeferin, Zidar-Klemenčič in Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji. Novi advokati SŽ naj bi imeli dogo- vorjene mesečne pavšale, kar pomeni, da j i m obubožana firma plačuje, tudi če zanje ni dela. Tako naj bi po zatrje- vanjih naših virov SŽ, k i so leto 2010 zaključile z osmimi milijoni skupne izgube, v enem mesecu za pravniške storitve zapravile okoli 40.000 evrov, kar letno nanese skoraj pol milijona stroškov. Kot rečeno, v družbi niso že- leli razkriti javnosti, koliko točno prej- me kateri od odvetnikov, neuradno pa smo izvedeli, da naj bi odvetniška pi- sarna Čeferin za svoje storitve SŽ me- sečno računala okoli 12.000 evrov.