URN_NBN_SI_DOC-O2HIG0YE

Bank@Net NOVE G E N E R A C I JE Popotn n a d z or nad osebnimi financami z aplikacijo Moj denar. Več informacij poiščite na w w w . n k b m . s t / b a r k a n et © 0 8 0 17 50 " ^ N o v a K B M Tisoi zgodb, «na banka. Na čelu Termoelektrarne Trbovlje od včeraj Franc Blaznek Vodenje Termoelektrarne Trbovlje (Tet) je včeraj prevzel Franc Blaznek, ki pri- haja z mesta namestnika direktorja Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Blaznek je pove- dal, da nadaljnji razvoj Teta vidi v okviru razvoja zasavske energetike. Napovedal je že, da bodo za proizvodnjo elektrike v Tetu začeli uporabljati tudi biomaso. Kot je dejal Blaznek, bodo skupaj z Elesom (Elektro Slovenija) skušali ustvari- ti terciarno rezervo delovne moči. Rezervo delovne moči za terciarno regulacijo frekvence namreč lahko nudi vsak ponudnik oziroma proizvajalec elektrike, ki razpolaga z regulacijskimi enotami, ki so skladne z določili sistemskih obra- tovalnih navodil za prenosno omrežje električne energije. Blaznek je tudi pojasnil, da je v program razvoja Teta zapisal tisto, kar neka- teri akterji v zasavski energetiki že nekaj časa koordinirajo in usklajujejo, gre pa predvsem za projekt zasavske energetike z ekonomiko. Po njegovem mnenju ne bo dovolj, če se bo sam soočal s težkimi časi, ki so pred Tetom, zato pričaku- je širši konsenz med termoelektrarno, njenim lastnikom, Holdingom Sloven- ske elektrarne (HSE), in državo, saj da je samo na ta način možno zložiti zgodbo zasavske energetike. V program razvoja družbe je Blaznek tudi zapisal, da bo najprej opravil osebni skrbni pregled družbe, potem pa se bo odločal o morebi- tnih kadrovskih spremembah in okrepitvah. Napovedal pa je že racionalizacijo poslovanja na vseh segmentih termoelektrarne. Za direktorja Teta, ki ga je doslej vodil Marko Agrež, so nadzorniki Blazne- ka, ki je bil tudi direktor Lafarge Cementa, imenovali junija. Po opravljenih po- govorih s petimi prijavljenimi kandidati je nadzorni svet namreč ocenil, da bo prav Blaznek najbolje vodil termoelektrarno. (sta) Koprski Cimos z več kot štirimi milijoni evrov dobička Cimos iz Kopra je na ravni skupine, v katero sodita tudi ljubljanski Litostroj Power in mariborsko podjetje Cimos Tam AI, letošnje prvo polletje sklenil z 244,5 milijona evrov poslovnih prihodkov ali s petino več kot v enakem lan- skem obdobju. Ob tem je družba dosegla 39,75 milijona evrov EBITDA, 21,35 milijona evrov dobička iz poslovanj in 4,13 milijona evrov čistega dobička. Vrednost kapitala na ravni skupine so s 133,1 uspeli povečati na 136 milijonov evrov, dolgovi pa so se s 594,2 povečali na 598,6 milijona evrov. V pol leta se je število zaposlenih (7118) na ravni skupine povečalo za 254 ljudi. Največji lastni- ki Cimosa ostajajo Kadov Prvi pokojninski sklad (21,4 odstotka vseh delnic), Banka Koper (20,4 odstotka) in Kovinoplastika Lož (13,1 odstotka delnic). (dt) Z A K AJ BI P R I S T A J A L I N A M A N J , KO PA LAHKO V PROBANKI DOBITE ČISTIH www.probanka.si 5 % • J PROBANKA J finančna skupina B A N I : A S L O V E N I J E Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 5. septembra 2011 Država Oznaka Šifra Tečaj Z D A USD 840 1,4126 Japonska JPY 392 108,56 Bolgarija BGN 975 1,9558 Češka CZK 203 24,462 Danska DKK 208 7,4490 Velika Britanija GBP 826 0,87510 Madžarska HUF 348 277,62 Litva LTL 440 3,4528 Latvija LVL 428 0,7093 Poljska PLN 985 4,2056 Romunija RON 946 4,2473 Švedska SEK 752 9,0975 Švica CHF 756 1 , 1 1 1 1 Norveška N OK 578 7,6725 Hrvaška HRK 191 7,4960 Rusija RUB 643 41,5894 Turčija TRY 949 2,4890 Avstralija A U D 036 1 , 3 3 71 Brazilija BRL 986 2,3347 Kanada CAD 124 1,3968 Kitajska CNY 156 9,0202 Hongkong HKD 344 11,0049 DELAVSKA HRANILNICA d.d. www.delavska-hranilnica.si »ZAMENJAVA SE SPLAČA« NAJUGODNEJŠI OSEBNI RAČUNI Vir: Zveza potrošnikov Slovenije, 23.08.2011 Plin dražji kot v EU Cene zemeljskega plina za gospodinjstva so za 18 odstotkov, za industrijo pa 26 odstotkov višje od povprečja EU-27, električna energija pa je, kljub rasti cen, nekaj cenejša IVAN VIDIC Cene zemeljskega plina za gospodinj- stva in električna energija za industri- jo so se v prvem letošnjem polletju znižale za dva odstotka, je sporočil državni statistični urad. Cene zemelj- skega plina za industrijo so se zvišale za dva odstotka, cene električne ener- gije za gospodinjstva pa za odstotek. Tako je povprečna cena električne energije za gospodinjstva znašala 14 evrov za sto kilovatnih ur (kWh), cena za industrijo pa 9 evrov za sto kWh. V strukturi cene (brez davka na dodano vrednost) je delež za energijo znašal 67 odstotkov, delež omrežnine 23 odstot- kov in delež prispevkov in dodatkov 10 odstotkov končne cene. Povprečna maloprodajna cena ze- meljskega plina za gospodinjstva je znašala 18 evrov za giga joul (GJ), kar je dva odstotka manj kot lani. Za manjše industrijske porabnike se je prav tako znižala za šest odstotkov, za večje pa zvišala za štiri. V povprečju se je cena zemeljskega plina zvišala za dva od- stotka in je znašala enajst evrov za GJ. Po dostopnih podatkih je v drugi polovici preteklega leta povprečna cena električne energije za industrijo v Sloveniji dosegla 96 odstotkov evrop- skega povprečja, cena električne ener- gije za gospodinjstva pa 83 odstotka povprečja EU. Cene zemeljskega plina V Sloveniji se je cena plina v p r v em letošnjem polletju v povprečju zvišala z a d va o d s t o t k a. (Sašo Bizjak) pa so bile, tako za industrijo kot za go- spodinjstva, višje od evropskega pov- prečja. Cene za gospodinjstva za 18 odstotkov, cene za industrijo pa za 26 odstotkov. Višji stroški dela Ob podatkih o upočasnjeni gospo- darski rasti v Sloveniji v drugem le- tošnjem četrtletju pač ne presenečajo tudi statistični podatki o višjih stro- ških dela. Statistični urad je sporočil, da so se stroški dela za dejansko opra- vljeno uro v primerjavi z drugim če- trtletjem lani zvišali za 2,8 odstotka, povprečne bruto plače pa za 2,1 od- stotka. Po podatkih evropskega sta- tističnega urada pa so se stroški dela zvišali v 19 državah članicah EU, najo- paznejše v Bolgariji (za 8 odstotkov) in na Madžarskem (za 5,3 odstotka), naj- bolj pa so se znižali v Grčiji (za 8,8 od- stotka). Obseg trgovine na drobno se je julija v EU v primerjavi z mesecem prej zvišal za 0,2 odstotka, v Sloveni- ji za 1,7 odstotka. Na letni ravni se je obseg v EU zmanjšal za 0,2 odstotka, v Sloveniji pa povečal za 0,3 odstot- ka. Prodaja hrane, pijač in tobaka se je julija v EU zmanjšala za 0,4 odstotka, na letni ravni za 0,2 odstotka. G r a d n ja je zastala V Sloveniji so gradbeniki v preteklem letu dokončali nekaj manj kot 5200 sta- novanjskih in ne-stanovanjskih stavb, kar je tri tisoč stavb manj kot leto prej. Skupna površina je merila okoli 2,2 milijona kvadratnih metrov, kar je 17 odstotkov manj kot leto prej. Po- samezniki so lani zgradili 4300 stavb (1,2 milijona kvadratnih metrov). Po pričakovanjih so fizične osebe več in- vestirale v stanovanjske objekte (78 odstotkov) in enodružinske hiše (91 odstotkov vseh gradenj). Rusija in Ukrajina z novim zapletom glede cen plina Rusija in Ukrajina včeraj nista uspeli rešiti najnovejšega zapleta glede cen plina, ki ga Moskva prodaja Kijevu. Ukrajina zahteva nižje cene, medtem ko ruska stran to pogojuje z vstopom Kijeva v carinsko unijo, v katero se je Rusija lani združila z Belorusijo in Ka- zahstanom. Zaradi podobnega spora je Evropa leta 2009 že ostala brez ru- skega plina. Ukrajinski zunanji minister Kon- stantin Griščenko je zavrnil idejo, da bi Ukrajina postala članica carin- ske unije, kar bi ji omogočilo dostop do nižjih cen plina. "Žal mislimo, da ni nobenih možnosti, da bi Ukrajina postala polnopravna članica carinske unije," je po pogovorih z vodjo ruske diplomacije Sergejem Lavrovom v Moskvi povedal Griščenko. Rusija medtem pričakuje, da bo Ukrajina kljub grožnji po razdrtju sporne po- godbe iz leta 2009 spoštovala svoje obveznosti. "Upoštevamo splošno sprejeto načelo, da je treba spoštova- ti mednarodne obveznosti, vključno s pogodbami in medvladnimi spo- razumi," je povedal Lavrov. Ukrajina je minuli teden sporočila, da se želi znova pogajati o določilih pogodbe, ki jo je z Rusijo sklenila januarja 2009. Državi sta takrat vendarle uspeli kon- čati plinski spor, zaradi katerega se je več evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, soočilo s pomanjkanjem plina. Kijev trdi, da je ta pogodba za ukrajinsko gospodarstvo uničujo- ča. Ukrajina je zaradi svoje težke in- dustrije namreč močno odvisna od ruskega plina. Rusija ji je plin dolgo prodajala po zelo ugodnih cenah, v skladu z leta 2009 podpisano pogod- bo pa je ta cena precej narasla. O najnovejšem zapletu sta se ob robu vrha Skupnosti neodvi- snih držav v tadžikistanski prestol- nici Dušanbe v soboto pogovarjala tudi ukrajinski in ruski predsednik, Viktor Janukovič in Dmitrij Med- vedjev, vendar nista dosegla napred- ka. Janukovič je ob tem zavrnil ruski predlog, naj Kijev v zameno za nižje cene plina ruskemu plinskemu ve- likanu Gazprom odstopi polovični delež v ukrajinski državni energetski družbi Naftogaz. (sta) Vsaj petino vrednosti del bloka 6 lahko opravijo domača podjetja Slovenski izvajalci imajo m o ž n o st sodelovanja pri izgradnji n a d o m e s t n e ga bloka 6 v višini vsaj 2 46 milijonov evrov Od skupne vrednosti pogodbenih del projekta izgradnje nadomestnega bloka 6 šoštanjske termoelektrarne, ki po tekočih cenah znaša 1,174 mili- jonov evrov, lahko vsaj petino opravi- jo slovenski izvajalci, to je v vrednosti 246 milijonov evrov, pravijo v Termo- elektrarn Šoštanj. Nekateri izvajalci so že vključeni, nekateri še bodo. Seveda to pomeni, da morajo ta podjetja izpol- njevati zahtevane pogoje. V projekt izgradnje nadomestne- ga bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj je že zdaj vključena vrsta slovenskih podjetij s področja gradbene operati- ve in inženiringa. Potencial za sode- lovanje domačih podjetij v projektu, navajajo v Tešu, je že danes 21-odsto- ten. Slovenska podjetja, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, so v projekt vključe- na od samega začetka, tako pri glav- nem pogonskem objektu (Primorje), pripravljalnih delih (RGP - rudarski gradbeni programi), upravni stavbi (Cigrad) kot pri gradnji razžveplalne naprave (konzorcij Rudis - Esotech - Doberšek) in hladilnega stolpa (Rudis). Ali bi lahko bil, kot "terjajo" neka- teri, delež domačih podjetij še večji? "Pogajanja z Alstomom glede dodatne vključitve slovenskih podizvajalcev še potekajo in se lahko omenjeni poten- cial 21-odstotnega deleža še poveča. To pa v časih gospodarske in finanč- ne krize, ki le počasi izzveneva, ni za- nemarljiv podatek," pojasnjuje mag. Simon Tot, direktor Termoelektrarne Šoštanj. Ob tem v Tešu poudarjajo, da se morajo slovenska podjetja, ki se želijo vključiti v izgradnjo nadome- stnega bloka 6, zavedati, da morajo njihove zmogljivosti zadostiti viso- kim standardom tehnološke zahtev- nosti projekta. In navajajo primere slabih izkušenj iz preteklosti, ko se je eno od slovenskih podjetij skupaj s partnerjem prijavilo na razpis Al- stoma, ta partner pa ni imel ustrezne bonitete in ni ustrezal tehnološkim zahtevam. Ali celo, da je slovenski po- nudnik prepozno oddal ponudbo. "Ne želimo, da se ponovi slaba izkušnja iz preteklosti," pravijo. "Le podjetja, ki dosegajo ustrezne standarde, bodo lahko tudi v priho- dnje kandidirala na razpisih, in to pod enakovrednimi pogoji kot ostala podjetja. Seveda bo pri tem pomem- ben dejavnik tudi cenovna konku- renčnost." (fk)