URN_NBN_SI_DOC-O2HIG0YE

"Le odlični rezultati nam zagotavljajo prihodnost v Mariboru" Melita Ferlež, direktorica Henkla Slovenija: "Glede na vse izkušnje, ki jih i m a m o, m o r am reči, da Tovarni Zlatorog Maribor najverjetneje ne bi uspelo preživeti samo- stojno." (Boris Vugrinec) Melita Ferlež, direktorica Henkla Slovenija, v pogo- voru za Večer o poslova- nju družbe, prihodnjih načrtih, prihodnjih investi- cijah in zaposlovanju DAMIJAN TOPLAK Melita Ferlež zadnjih pet let kot direk- torica vodi podjetje Henkel Sloveni- ja s sedežem v Mariboru. V letu 2008 je njenega sodirektorja Nenada Vuči- nica zamenjal Hrvat Željko Smodlaka. Ferleževa je po izobrazbi univerzite- tna diplomirana inženirka kemijske tehnologije in zelo uspešno vodi pod- jetje, ki kar 97 odstotkov svoje proizvo- dnje (kozmetičnih izdelkov) proda na tujem. Preteklo leto je Henkel Sloveni- ja, kakor je mogoče razbrati iz javno dostopnih podatkov, s 668 zaposleni- mi beležil 185 milijonov evrov poslov- nih prihodkov in domala 20 milijonov evrov čistega dobička. Pozitivni trendi se nadaljujejo tudi letos. Kot smo uspeli razbrati iz javno do- stopnih podatkov, ki jih koncern na ravni posameznih proizvodnih enot ne razkriva, bi morali biti v Henklu Slovenija z lanskimi rezultati zado- voljni. Kakšni so glavni poudarki lan- skega poslovanja in koliko, če sploh, se vam pozna gospodarska kriza? "Zgodovina Henkel Slovenija sega vse v leto 1887, ko je bila v Mariboru ustano- vljena tovarna kemičnih in milarskih izdelkov. Kasneje se je preimenova- la v Tovarno Zlatorog Maribor, ki je bila zelo uspešna. Leta 1988 je vodstvo omenjene tovarne prepoznalo potrebo po sodelovanju s tujim partnerjem in dve leti kasneje je bila podpisana po- godba s Henkel Avstrija o ustanovitvi mešanega podjetja Henkel-Zlatorog in leta 1997 smo prešli v 100-odstotno la- stništvo Henkel Avstrija. Preimenovali smo se v Henkel Slovenija in bili sploh prvo podjetje v državi, ki je smelo v nazivu uporabiti ime Slovenija, na kar smo zelo ponosni. Prav tako smo po- nosni, da smo si s trudom in odličnimi sodelavci uspeli zagotoviti ugled tudi zunaj državnih meja. V 21 letih, odkar je v podjetju lastniško prisoten Henkel, smo pisali zgodbo o uspehu. Henkel je za razliko od svojih konkurentov v Slo- veniji prisoten tudi s svojo proizvodnjo kozmetičnih izdelkov. Sicer pa smo že dve leti pred začetkom gospodarske krize na globalni ravni poglobljeno pristopili k programu prestrukturira- nja in optimizacije podjetja. To je ve- ljalo tudi za naše podjetje v Mariboru. Kot del mednarodnega koncerna smo zato lažje obšli gospodarsko krizo kakor nekatera druga slovenska pod- jetja. Na lokalni ravni smo lani v Mari- boru dosegli ne samo odlične finančne rezultate, temveč tudi trajnostne. To dejstvo nas, gledano na celoten kon- cern, postavlja v zelo dobro pozicijo." Lani so na t em sejmu samo za nemški trg skle- nili posle v vrednosti šest milijonov evrov Na mednarodnem sejmu IFA, najve- čjem svetovnem sejmu zabavne ele- ktronike in gospodinjskih aparatov v Berlinu - odprt bo do jutri -, tudi letos sodeluje velenjsko Gorenje. Na svoje razstavnem prostoru tudi tokrat pred- stavlja številne novosti in inovacije, ki jih je razvilo v zadnjem obdobju. V ospredju sejemske predstavitve so indukcijska kuhališča z revoluci- onarno tehnologijo IQcook ter nova Ti dobri poslovni rezultati so najver- jetneje zagotovilo, da bo Henkel s proizvodnjo ostal v Mariboru? "Ena izmed osnovnih vrednot podje- tja je finančni uspeh. Dobri rezultati so zato nujno potrebni, da si lahko zago- tovimo nadaljnje delovanje. Le odlič- ni rezultati nam namreč zagotavljajo prihodnost. Koncern zaposluje 48 tisoč ljudi, sami pa imamo okrog 700 zapo- slenih. Določena nihanja pri številu za- poslenih so, a z dobrim poslovanjem se pri nas število zaposlenih ne znižuje. Za uspešno premagovanje gospodar- ske krize so zaslužne naše strateške prioritete, ki jih skupaj združujemo v tako imenovano zmagovalno kultu- ro, ki zajema osredotočenost na naše kupce, na izkoriščenost polnega po- slovnega potenciala in na naše zaposle- ne. Pri tem je pomembna inovativnost pri naših izdelkih, ki jih predvsem pri- lagajamo potrebam in željam kupcev, inovativnost v proizvodnih procesih in pa inovativnost v ravnanju z zapo- slenimi." Koliko pa sploh imate v Mariboru besede pri sami inovativnosti? "Za vsakršno inovativnost so zaslu- žni sodelavci, tudi naši. Naš del ino- vativnosti se predvsem odraža v proizvodno-tehnološkem procesu. Pred štirimi leti smo tudi pričeli s pro- jektom celovitega upravljanja s pro- duktivnostjo, pri katerem sodelujejo vsi zaposleni, in ima glavno nalogo poiskati izgube tako v proizvodnem procesu kot v proizvodno-oskrboval- ni verigi, s ciljem povečati produktiv- nost in posledično dodano vrednost. Po poglobljenih analizah so vsako leto narejeni ukrepi. Pri vsem tem sodelu- jejo zaposleni s svojimi predlogi. Tako imamo na letni ravni kar okrog 1000 takšnih predlogov, na katere dobijo so- delavci tudi povratno informacijo, ali se njihovi predlogi upoštevajo pri po- slovnem oziroma proizvodnem pro- cesu. Sicer se ti predlogi finančno ne honorirajo, se pa izboljšujejo sami de- lovni pogoji, zadovoljstvo zaposlenih, učinkovitost poslovanja, kazalniki trajnostnega razvoja, finančni rezul- tat, dolgoročno se tudi zagotovi obstoj delovnih mest." Pa se vaše odlično poslovanje pozna zaposlenim z božičnico ali podobnim izplačilom? "Z zaposlenimi, tudi preko sindikatov, imamo zelo korekten odnos. Izplaču- jemo trinajsto plačo, tudi nagrado za uspešno delo, ki vključuje vse kazalni- ke, ki jih enkrat letno tudi določimo. Na osnovi doseženih rezultatov so te nagrade izplačane vsem zaposlenim." Koliko zaposlenih imate za določen čas, koliko prek agencij in koliko za nedoločen čas? "Skoraj 20 odstotkov je zaposlenih za določen čas, nekje 15 odstotkov prek zaposlitvenih agencij, ostali so za ne- določen čas. V fazi pridobivanja novih generacija pralnih in sušilnih strojev z inovativno senzorsko tehnologijo SensorIQ. Po svetovni premieri v Berli- nu bodo novi pralni in sušilni stroji na nekaterih trgih na voljo že letos, nova kuhališča pa v prvi polovici leta 2012. Gorenje se na berlinskem sejmu predstavlja četrtič, z vidika prodaje je ta sejemska predstavitev izjemne- ga pomena predvsem za nemški trg. Tako so v Gorenju lani samo za ta trg na sejmu sklenili posle v vrednosti približno šest milijonov evrov. Glede na svojo mednarodno usmerjenost in ugled je sejem pomemben tudi za utr- jevanje obstoječih poslovnih vezi in sklepanje novih. Lani je Gorenje na razstavnem prostoru gostilo več kot projektov in tehnološkega posodablja- nja proizvodnje omogočamo tako tudi poslovnim partnerjem, ki so vezani na nas, da širijo svoje zaposlovanje. Naš cilj ni le zaposlovanje pri nas, ampak tudi širše v regiji. Vsi naši zaposleni, ne glede na svoj status, imajo enake pre- jemke in enake možnosti sodelovanja pri nagrajevanju in izobraževanju. Raz- lika med njimi je le v obliki zaposlitve, kar podjetju tudi omogoča določeno fleksibilnost." Pa imate z zaposlenimi za določen čas boljše ali slabše izkušnje od tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas? "V zadnjem času se na splošno čuti vpliv gospodarske krize in večje brez- poselnosti, tako da k nam prihajajo vse bolj prizadevni ljudje, ki so pri- pravljeni delati in si prizadevajo, da bi ohranili delovno mesto. Ponudba raz- ličnih profilov ljudi je trenutno višja od povpraševanja na vseh področjih, po- membno pa je, da v Sloveniji še naprej dajemo velik poudarek šolanju tehnič- nega kadra." V prihodnje želite povečevati proi- zvodnjo in boste dodatno zaposlo- vali? "Seveda je naš cilj povečati proizvo- dnjo, pri čemer se število zaposlenih ne bi bistveno spreminjalo. Večjo pro- duktivnost in dodano vrednost na za- poslenega smo in nameravamo doseči z vlaganji v tehnološko posodobitev proizvodnje. Zamisel naših novih pro- jektov je velikokrat dobro sprejeta pri koncernu, ki nam z odobritvijo tudi omogoča izvedbo." Kolikšen del vašega dobička gre v razvoj, kolikšen v izplačilo lastni- kom? "Neposredno na to vprašanje ne morem odgovoriti. Lahko pa povem, da del dobička namenjamo v posodo- bitev proizvodnje, del dobička je izpla- čan lastnikom. Je pa naš osnovni cilj, da zagotavljamo dodano vrednost za kupce, zaposlene in tudi za naše la- stnike." Kakšen je sploh položaj Henkla Slove- nija v celotni korporaciji? "Že 21 let smo del koncerna Henkel. V vseh teh letih smo, tudi znotraj kon- cerna, pisali zgodbo o uspehu. S po- nosom lahko rečem, da smo trenutno eden najpomembnejših proizvodnih centrov kozmetičnih izdelkov znotraj koncerna, takoj za nemškima Dussel- dorfom in Wassertrudingenom. Smo torej tretji največji po velikosti. S svojo proizvodnjo pokrivamo več kot 35 trgov. Ne le da sta lani rekordno dobro poslovala tako koncern kot Henkel Slo- venija, mariborsko podjetje je bilo po finančnih kazalnikih in kazalnikih trajnostnega razvoja koncerna celo najboljše v okviru proizvodnih cen- trov kozmetičnih izdelkov." Kako pa se vse to pozna recimo že pri letošnjem poslovanju? 2500 partnerjev z različnih trgov. "Mednarodni sejem IFA omogo- ča, da na enem mestu svetovni jav- nosti predstavimo razvojne dosežke iz zadnjega obdobja, močno prepo- znavnost sejma tako pri strokovni in medijski javnosti kot potrošnikih pa vsako leto izkoristimo tudi za pre- mierno predstavitev Gorenjevih no- vosti in inovacij, s katerimi gradimo svojo prepoznavnost v panogi. Sicer bomo tudi letošnji sejem IFA izkoristi- li za srečanja s številnimi poslovnimi partnerji z vsega sveta, in kar je naj- pomembneje, za pridobitev novih na- ročil oziroma sklenitev novih poslov," ob tem sejmu pravi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. (fk) "Čuti se vpliv gospodarske 7 • • v • krize in večje brezposelnosti, tako da k nam prihajajo vse bolj prizadevni ljudje'" "To leto je ponovno težko leto pred- vsem zaradi naraščanja cen surovin, vendar predvidevamo, da bomo ob določenih ukrepih zastavljene cilje dosegli. Na naši lokaciji smo pridobi- li kar nekaj novih izdelkov in novih projektov. O tem, kako se to odraža na prihodkih, ne morem odgovoriti. Po- sledično imamo zato v term trenutku tudi nekaj več zaposlenih." Pa vi sploh določate cene izdelkov, ki jih proizvajate? "V tem smislu upoštevamo stroge stan- darde, ki veljajo v koncernu. Strogo tudi upoštevamo navodila, da ni do- govarjanj o cenah izdelkov s konku- renco." Bi Tovarna Zlatorog Maribor po vašem mnenju v tej hudi globalni tekmi lahko preživela samostojno? "Glede na vse izkušnje, ki jih imamo, moram reči, da ne. Veliko ostalih pod- jetij, ki so bila na podobni ravni kot mi, je do danes propadlo. Prenesli pa smo iz prejšnjega podjetja izkušnje, znanje in tradicijo, a brez kapitala in ustrezno močnega lastnika ne bi uspeli." Kakšne pa so vaše prihodnje investi- cije v Henklu Slovenija? "Konkretnih investicij ne morem na- vesti. Delamo pa v smislu investicij vedno na povečani dodani vrednosti, torej posodabljamo proizvodnjo, skrbi- mo za urejeno delovno okolje, izvaja- mo okoljske projekte - med drugim na zmanjšanju porabe energentov, vode, odpadkov, znižanju števila nesreč." Kateri pa so vaši največji okoljski izzivi in kakšna je prihodnost vaše proizvodne lokacije, ki je blizu sre- dišča mesta Maribor? "Ponosni in veseli smo, da smo v tem okolju. Govorimo o Mariboru, ki je znano industrijsko mesto in bi bilo pri- merno, da to tradicijo ohranja. Na tej lokaciji tudi želimo ostati. Vsako leto pomemben del prihodkov namenimo za posodabljanje proizvodnje in izbolj- ševanje okoljskih vidikov poslovanja. Pri tem ne sledimo le zakonodajnim zahtevam, ampak upoštevamo kon- cernska pravila, ki se tudi preverja- jo. Med 57 proizvodnimi lokacijami Henkla je bil Maribor kot eden redkih lani in predlani omenjen kot zgled glede zmanjšanja porabe energije za 12 odstotkov, vode za 22 odstotkov, manj smo proizvedli tudi odpadkov. Okoljske investicije niso le neposre- dne, saj se že s posodobljeno tehnolo- ško opremo avtomatsko upoštevane te izboljšave. Ozaveščamo pa zaposlene o učinkoviti uporabi omejenih naravnih dobrin. Na okoljskem področju nismo prav nič slabši od naših proizvodnih obratov denimo v Nemčiji." Torej zaostajate za nemškimi obrati le pri stroških dela? "To drži, a je to tudi naša določena prednost. Še pomembnejša pa, da za- gotavljamo proizvodnjo in izdelke ustrezne kakovosti. Bomo pa težnje po višjih plačah morali kompenzirati z izboljšano produktivnostjo. Odgovor- nost in pravica lastnika je, da se odloča v smislu najboljših poslovnih rezulta- tov. V tem pogledu mariborska lokacija ni nobena izjema." Zaposleni ste v tuji multinacionalki. Kakšne so denimo razlike v poslova- nju z vidika prijaznosti poslovnega okolja v Sloveniji ali Nemčiji? "Naše izkušnje glede administracije kažejo, da je na koncernski ravni iz- kušnja drugačna kot na lokalni. Tudi sami smo pridobili na dinamiki in fle- ksibilnosti, na znanju in inovacijah. Gre za procese, ki so zelo hitri, saj od ideje do uresničitve preteče zelo malo časa. Je pa zanimivo, saj vemo, da so stroški dela pri nas nižji, a so določene storitve pri nas vseeno cenovno enako visoke kot v Nemčiji, kar kaže na večjo obdavčitev pri nas. Zaradi naših višjih dajatev tudi naši zaposleni primerljivo zaslužijo manj, kot bi lahko. Samo po- dročje zaposlovanja v Nemčiji je še bolj fleksibilno, saj je na prvem mestu prila- gajanje potrebam. A brez fleksibilnosti v današnjih razmerah ni mogoče biti prodoren in uspešen." Gorenjeve novosti na sejmu v Berlinu