URN_NBN_SI_DOC-O2HIG0YE

torek, 6. s e p t e m b ra 2011 ZNANJE solstvo@vecer.com 13 (Igor Napast) "Probleme mladih bo čez nekaj let imela družba" Polne gimnazije - prazne poklicno-strokovne srednje šole. In brezpo- selni univerzitetno izobraženi mladostniki TAJAKORDIGEL Četudi je v sredini avgusta zavod za zaposlovanje javnosti zmagoslav- no postregel s podatki, ki pričajo o zmanjšanju brezposelnosti, nekatera druga numerična dejstva z istega na- slova tudi letos govorijo enak jezik. Med nekaj več kot 1200 prostimi de- lovnimi mesti je takih, ki zahtevajo sedmo stopnjo izobrazbe, še zmeraj (pre)malo. Le nekaj več od dvesto jih je. Kar je vsako leto znova skrb vzbuja- joče. Tako se namreč tudi letos odpira vprašanje, ali ne bi bilo morda ravno- vesje ponudbe in povpraševanja na trgu delovne sile mogoče doseči z za- vestnejšo stimulacijo osnovnošolcev za nadaljevanje šolanja na poklicno- strokovnih srednjih šolah. Direktor Urada RS za mladino mag. Peter Debeljak o tem, ali država za re- šitev te problematike naredi dovolj: "Ne. Četudi je problematiziranje ne- skladja med ponudbo in povpraševa- njem morda malce pretirano. In o tem preveč govorimo. Res imamo trenutno preveč sociologov in premalo elektri- čarjev, vendar ne smemo zanemariti dejstva, da se bo čez pet ali deset let demografska slika spremenila. In de- lovne sile bo na sploh primanjkova- lo. Takrat mladi ne bodo imeli težav pri vstopu na trg dela. Vendarle pa je pomembno izobraževalno-poklicno usklajevanje, torej moramo strateško preučiti, kateri profili bodo iskani. Če mislimo, da bo naša prihodnost tujina, moramo tudi izobraževati v tej smeri." Na sploh pa velja, da je premalo povezanosti med gospodarstvom in šolstvom. "Zgledni primer je recimo Kanada, kjer je prav ta povezanost ne- verjetna. Slovenci pa imamo še zmeraj srednjeevropsko kulturo, kjer je ta povezanost manjša. Nekateri pravijo celo, da je to dobro, saj da naj ne bi bilo nujno, da sta znanost in stroka zmeraj v službi gospodarstva. Kar pa zagotovo pomeni razvojni zaostanek v primer- javi z bolj razvitimi državami." Sogovornik verjame, da mladi pri izbiri poklicne poti vendarle razmi- šljajo racionalno. "Nedavno sem opazo- val študente, ki so se odločili za študij medicine. Dobro vedo, da gre za defi- citaren poklic, kjer veljajo dokaj dobri pogoji dela in zato ustrezne plače. Ta generacija razmišlja pragmatično in se ne ravna samo po ameriških filmih." Navede podatke iz lanske raziskave: "V njej so mladi nazorno pokazali, da je njihova najvišja vrednota izobraz- ba." Podobno težavo deficitarne vloge poklicno-strokovnih šol na izobraže- valnem polju so imeli tudi v Nemčiji, zato je država začela aktivno poudar- jati prednosti poklicev, ki ne zahtevajo univerzitetne diplome. In zakaj tega ni dovolj pri nas? Debeljak: "Saj je. A pre- malo aktivno. Prav v uradu za mladino si prizadevamo pritiskati na ministr- stva v imenu izboljšanja kompetenčno- sti mladih za boljši vstop na trg dela, pa tudi za večjo vlogo njihovih neformal- nih kompetenčnosti." Vendarle pa je v družbi opaziti stremljenje k vedno viš- jemu izobrazbenemu standardu, prav ta pa - paradoksalno - niža možnosti dostopanja mladih do njihove prve redne zaposlitve. Debeljak kljubuje: "V zadnjih dvajsetih letih smo enači- li višji izobrazbeni standard in večjo kompetenčno prednost s stopnjo izo- brazbe, sam pa kljub temu mislim, da četudi danes ugotavljamo, da je pre- malo mizarjev, nima smisla potencial mladih uporabiti zgolj za usmerjanje v mizarstvo. Iz njih moramo namreč po- tegniti največ, kar je mogoče." Za nje- govo idejo pa trenutno primanjkuje sredstev: "Prepričan sem, da je mlade treba narediti delovno aktivne, tudi če jih moramo zato popolnoma subven- cionirati. Najslabše je namreč, da mla- dega opremiš z znanjem in ga pustiš doma. Zato si prizadevamo narediti projekt za tiste mlade, ki na trgu dela ne morejo najti zaposlitve. Tako si jih želimo dati 'v pogon' v nevladnem sek- torju. Če morajo taisti mladi namreč čakati doma in med tem časom skr- beti recimo za svoje brate, namesto da bi delali, je to skrajno skrb vzbujajoče stanje. Tako se izgublja potencial." Bo tovrstno problematiko prema- gal ostrejši državni poseg v sistem ali vendarle demografija? "Prepri- čan sem, da četudi vlada ne 'migne s prstom', se bo stanje uravnovesilo. Sedaj je namreč mladih v Sloveniji 150 tisoč, čez pet let pa jih bo le še 110 tisoč. Če torej danes govorimo o preve- likem pritisku na trg delovne sile, bo to uredilo starostno strukturno uskla- jevanje. Verjamem, da bo čez deset let sociologov premalo. Probleme, ki jih imajo danes mladi, pa bo imela čez pet ali deset let družba," prognozira Debeljak. Ključno delo, ne služba Današnji osnovnošolci in srednješolci si zelo težko predstavljajo odgovor na vprašanje, kaj bodo v življenju počeli, opozarja psiholog Aleksander Zadel. Verjame, da po svoje živijo v oblakih, saj nimajo neposredne izkušnje, ki so jo imele prejšnje generacije o tem, kaj delo predstavlja. "Nepojmljivo jim je, da bi vse življenje delali v enem po- klicu. Prav tega pa se ne starši ne sve- tovalni delavci ne lotevajo na pravi način, zato ostaja eden od strahov tisti o prehitrem odločanju, kaj bodo v življenju počeli. To pa je ena najve- čjih neumnosti, kar sem jih v zvezi s šolanjem slišal. Vse bolj namreč gremo v svet, kjer ni nič fiksnega in kjer se bomo morali ves čas učiti in se pri- lagajati družbi." Pri tem bo ključno, verjame sogovornik, da bomo delali in ne to, da bomo imeli službo. "Šola, kot jo opazujem danes, ima dve di- menziji: razvijanje intelektualnih in socialnih sposobnosti ter kopičenje znanja. Pri slednjem pa se pojavi pro- blem, da kopičimo zastarelo, neupo- rabno znanje. Prav zaradi tega otroci ob koncu osnovne šole potrebujejo največ pomoči, da se v življenju sploh lahko znajdejo. Za vsako ceno pa se morajo znebiti strahu pred odločitvi- jo, a jim žal nihče ne pove, da si lahko še premislijo, pa tudi ne, da so vse bolj moderna izobraževanja, ki omogoča- jo prehajanje med programi. In točno ta informacija bi morala otroka doseči: da je mogoče priti do cilja po različnih poteh." O nepriljubljenosti poklicno-stro- kovnih šol in prelaganju odločanja o poklicni poti skozi obisk gimnazij na kasnejše obdobje pa vidi Zadel pro- blem prav tako v fikciji, da je mogoče z imaginarnimi poklici (na primer z ekonomijo in pravom), "kjer ti na videz denar 'kar leti', lažje zaslužiti denar. Tudi starši z izjavami, kot so 'pa ne boš celo življenje polagal plo- ščic', češ, kako zelo je to naporno, pri- pomorejo k vzdrževanju te fame. Kaj pa je to drugačnega kot celo življenje programirati vrstice v računalnik?" se sprašuje. Starši niso d o b ra reklama Če so fame posledica skrbi staršev, zakaj se torej ne spremenijo, glede na to, da je jasno, da je delovna sila z za- ključeno poklicno-strokovno srednjo šolo veliko bolj iskana kot recimo tista z univerzitetno diplomo? "Zaradi moči stereotipov, za premostitev sle- dnjih pa je potreben predvsem čas. Za- vedati se moramo namreč, da delavci, kot so frizerke, vodovodarji in kera- mičarji, živijo težko življenje. A niso edini. Nekoč je veljalo, da profesorji, zdravniki in javni uslužbenci živijo lažje življenje, brez fizične predano- sti poslu. Danes je drugače. Da pa bi se spremenil način razmišljanja staršev, se mora spremeniti generacija. Starši namreč, ki v svojih službah zaradi splošne družbene krize trpijo, recimo avtomehaniki, svoj strah, skrbi in nezadovoljstvo prenašajo na otroke. Četudi danes vsak uradnik ali raču- nalničar dela cele dneve. A žal velja še staro prepričanje, da ni tako. Otroci torej niso podvrženi pravilnim, real- nim informacijam, premalo pa za to postori tudi država. Tako otrok ne doseže dejstvo, na katerem področju je več delovnih mest, temveč so na- mesto tega dan za dnem podvrženi tarnanju svojih poklicno nezadovolj- nih staršev. Ali enostavneje: starši niso dovolj dobra reklama." Zadel verjame, da potrebujemo vr- hunsko zanesljive "keramičarje", pri- hodnost mladih pa vidi v storitvenih dejavnostih. Hipotetično možnost dr- žavnega vzpostavljanja ravnovesja z zmanjšanjem števila vpisnih mest v gimnazijah psiholog odločno zavra- ča. "Take radikalne odločitve so ne- potrebne. Predlagam nekaj drugega. Praksa bi se morala začeti že v osnov- nih šolah. A ne tako, da bi šli otroci v tovarne. Drugače. Poklice bi recimo lahko spoznavali po ameriškem modelu, da bi učenci svoje starše po- vabili k predstavitvi poklicev, ki jih opravljajo. V sklopu šolskega pouka." (Canstockphoto) V šolah še vedno poje palica Fizično kaznovanje v šolah je še vedno legalno v 19 državah ZDA. M e d t em ko si mnogi prizadevajo za ukinitev znašanja nad učenci, so učenci katoliške šole v New Orleansu zah- tevali ponovno vpeljavo SIMONADREVENSEK SAN FRANCISCO (OD NAŠE SODELAVKE) Zdi se kot prizor iz Oliverja Twista - učitelj z leseno palico pretepa učence. Ampak v 19 zveznih državah ZDA je v šoli še vedno dovoljeno fizično ka- znovanje. Po podatkih Human Rights Watch in Ameriške zveze za civilne svoboščine (CED) je bilo med letoma 2006 in 2007 v šoli fizično kaznovanih skoraj četrt milijona otrok. Več kot 200 intervjujev s starši, učitelji, otroki in administrativnimi delavci je razkrilo, da je filozofija "fizična kazen je vzgoj- na" prisotna v marsikateri ameriški učilnici. Discipliniranje otrok s palico ali šibo je ponovno načelo razpravo o smotrnosti tega početja, potem ko je deček 11. razreda iz Wichita Fallas v zvezni državi Teksas zaradi kazni pri- stal v bolnišnici. K a z en je v z g o j na Ko je Tyler Anastopoulos šprical po- poldansko šolsko pridržanje, je dobil enako kazen, kot so jo dobili in jo spet dobivajo učenci šol podeželskega Teksasa. Podravnateljica mu je pod- kurila s tremi udarci s palico, ki so bili tako močni, da je moral v bolni- šnico. Medtem ko bi za takšno obliko kaznovanja morali starši v zapor (ali pa bi jim odvzeli otroka zaradi fizič- ne zlorabe), lahko učitelji svoj bes sproščajo nad učenci, vse dokler jih resno ne poškodujejo. Steve Harris, nadzornik šolskega okoliša, dogod- ka ni želel komentirati, dejal je le, da šolska preiskava ni pokazala na- pačnega početja. "Fizična kazen je že dolgo časa del orodij, ki jih upo- rabljamo za discipliniranje," je dejal v izjavi za javnost. Še pred 25 leti je bilo mogoče učence fizično kazno- vati v skoraj vseh zveznih državah, piše na spletni strani CED. Šele ko so začeli starši vlagati tožbe proti uči- teljem, so države začele postopoma spreminjati zakonodajo in opuščati fizično kaznovanje v šolah. Vsako leto zagovorniki otrokovih pravic, odvetniki in pisci zakonoda- je razpravljajo, ali je fizično kaznova- nje zastarela oblika zlorabe otrok ali učinkovito disciplinsko sredstvo. Po- datki Urada za izobraževanje kažejo, da je v Ameriki v povprečju v šolskem letu še vedno fizično kaznovanih okoli 200 tisoč otrok, kar pa je 20 odstotkov manj kot pred letom 2005. V Teksasu še vedno fizično kaznujejo v 27 izmed tisoč šol, je za New York Times po- vedal Jimmy Dunne, ustanovitelj in predsednik neprofitne organizaci- je Ljudje nasprotujejo šeškanju učen- cev in nekdanji učitelj matematike v Houstonu. Ena izmed možnosti, ki jo preučujejo pravniki, je tudi kaznova- nje z dovoljenjem staršev, a kot izpo- stavlja Dunne, je "kaznovanje otrok v šolah zloraba otrok, ki promovira zlo- rabo doma" in daje staršem sporočilo, da če je dovoljeno v šolah, je dovolje- no tudi doma. Šola naj izobražuje Po podatkih Centra za efektivno di- sciplino (CED) je fizično kaznovanje uveljavljeno predvsem v državah na jugu ZDA, kjer je pravzaprav del ljud- skih navad in običajev manjših lokal- nih skupnosti. Omenjena organizacija starše in učitelje poučuje o alternativ- nih oblikah discipliniranja in od leta 1998 konec aprila organizira dan brez šeškanja. Trdijo, da fizično kaznova- nje daje napačen zgled otrokom: če so fizično kaznovani v šoli, to prenese- jo na domače okolje in cikel pretepa- nja se nadaljuje. Deček, ki ga je učitelj tako pretepel, da je končal v bolnišni- ci, svojo bitko bije na sodišču v upanju, da bo v Teksasu konec pretepanja. Kmalu po zgodbi iz Teksasa je fizič- no kaznovanje v šolah kot nelegalno početje determinirala Nova Mehika, kjer so fizično kaznovali v tretjini šol, vendar mora zakon potrditi tudi lo- kalna vlada. Za zdaj ni znano, ali bo predlog podpisala tudi guvernerka Susana Martinez. Nasprotniki zakono- daje, kot je senator Vernon D. Asbill, se bojijo, da bo zakonodaja učiteljem za- vezala roke in jim odvzela sredstva za nadzorovanje učencev. Zato se Asbill naslanja na možnost kaznovanja s pri- voljenjem staršev. Z njim se nikakor ne strinja senatorka Cynthia Nava, ki za- stopa demokratske barve in podpira ukinitev fizične kazni v šolah. Pravi, da šole nikoli ne bi smele biti mesto kaznovanja. "Nisem mogla verjeti svojim ušesom, da se učitelji prepi- rajo, ali naj kaznovanje ostane ali ne. Otroke bi morali učiti, da z nasiljem ne rešiš ničesar in ne obratno," je ogorče- na Nava. Zanimivo je, da so nedavno fizično kaznovanje ukinili tudi v edini kato- liški srednji šoli v New Orleansu, nad- škof Gregory Aymond iz New Orleansa je dejal, da šeškanje promovira nasilje in da so odločitvi s protesti nasproto- vali študentje in šolska skupnost, ki se zavzema za obnovitev kaznovanja. Pravijo, da je možnost fizičnega ka- znovanja prispevala k izoblikovanju karakterja in boljšim ocenam. Starejši učenci, ki so pretrpeli vse to, namreč vidijo razliko med njimi in mladimi, ki niso bili izpostavljeni kaznovanju. "To je tradicija šole. Tako je bilo za- dnjih 60 let," je za New York Times dejal Jacob Washington, predsednik študentov, ki je pomagal organizirati protest.