URN_NBN_SI_DOC-O2HIG0YE

Letošnji Festival Ljubljana izjemno uspešen V prestolnici se bo v tem tednu skleni- la 59. izdaja Festivala Ljubljana. Direk- tor in umetniški vodja festivala Darko Brlek je z letošnjo izdajo izjemno za- dovoljen. Kot je povedal na včerajšnji novinarski konferenci, so uspešno iz- peljali vse prireditve, sledijo le še trije večeri Litovske nacionalne opere. Litovska nacionalna opera se bo, kot je dejal direktor opere Gintau- tas Kevišas, ljubljanskemu občinstvu predstavila z novimi produkcijami. Sinoči je bil koncert opernih arij, na katerem sta nastopila tenorist Joseph Calleja in sopranistka Alyson Cam- bridge. V torek, 6. septembra, bo 250 članov Litovske nacionalne opere iz- vedlo Verdijevo opero Otello. Diri- gentska taktirka bo v rokah Gintarasa Rinkevičiusa, pod režijo se podpisu- je Eimuntas Nekrošius. Festival bo v sredo, 7. septembra, sklenila opera Ju- dinja Jacquesa Halevyja, ki jo je režiral Günter Kra"amer, dirigentsko taktirko pa bo vihtel Martynas Staškus. Sicer pa so organizatorji z letošnjim festivalom izjemno zadovoljni. Brlek letošnjo izdajo ocenjuje kot eno naju- spešnejših v zadnjih 19 letih, ki pa je bila tudi izvedbeno izjemno zahtevna. Najzahtevnejši je bil otvoritveni kon- cert na Kongresnem trgu, katerega se je udeležilo skoraj 15.000 obiskoval- cev. Sicer pa so izvedli 41 prireditev, od tega več kot tri četrtine velikih v Križankah ali v Cankarjevem domu. Festivalske prireditve je obiskalo okoli 50.000 ljudi, pri čemer opažajo povečanje števila obiskovalcev iz Ita- lije in Avstrije. Nastopilo je okoli 3000 umetnikov iz več kot 30 držav, od tega samo na odprtju 1100. Program je letos stal 2.700.000 evrov. Mestna občina Ljubljana je prispevala 600.000 evrov, ministrstvo za kulturo 52.925 evrov, pokrovitelji in donatorji pa 991.000 evrov. Priliv od prodanih vstopnic znaša 640.000 evrov. Kot je izpostavil Brlek, so zaradi krize prilagodili cene vstopnic, odločitev, da so vstopnice na dan prireditve dražje za 50 odstotkov, pa se je po njegovih besedah izkazala za pravilno. Obnesla se je tudi ideja o nagrajevanju odličnosti dijakov in štu- dentov z velikim popustom. Prihodnje leto bo na vrsti jubilej- ni, 60. festival Ljubljana. Ta se bo 20. junija začel z Dunajskimi filharmoni- ki in dirigentom Simonom Rattlom. Del programa jubilejne izdaje bo tudi MUSMA (Music Masters on Air), ko bo Ljubljana gostila mlade skladatelje in izvajalce. Festival Ljubljana je zato danes ob- javil natečaj za novo skladbo, ki bo krstno izvedena v okviru projekta MUSMA na Festivalu Ljubljana 2012. Delovni naslov skladbe, ta mora biti ustvarjena za tolkalni ansambel, je Med vzhodom in zahodom. Krstni izvedbi bodo sledile še štiri izvedbe tujih ansamblov na štirih mednaro- dnih evropskih festivalih, je poveda- la vodja programske službe Festivala Ljubljana Veronika Bervar. Predstavila je tudi m e d n a r o- dni glasbeni ciklus Mladi virtuozi, v sklopu katerega se bo med 19. okto- brom letos in 7. marcem 2012 zvrstilo sedem koncertov mladih glasbenikov. Kot je dejala, bo poudarek na komorni glasbi. Sezono bo odprl mladi italijan- ski klavirski trio Arte, katerega člani se trenutno izpopolnjujejo na šoli za komorno igro Trio di Trieste s sede- žem v Devinu. (sta) Al Pacino bi gledal film o Oscarju Wildu 68. beneški filmski festival STJEPAN HUNDIC BENETKE (OD NAŠEGA SODELAVCA) "Seveda mi je žal za nekatere odločitve v življenju, zmotil sem se. Kdo se ni?" sprašuje Al Pacino, dobitnik nagrade za življenjsko delo na 68. Mostri. Pacino je bil na tiskovni konferenci sijajno razpoložen, pri 71 letih se odlično drži, na vprašanje o načrtih pa je odgovoril: "Pojma nimam, gle- dališče, film, ne vem, upam, da bom vloge še dobil. Vedno govorim, kako sem izbirčen, ampak potem se pokaže, da nisem, ker kar naprej delam. Mogoče bi v prihodnosti moral spremeniti to - igrati samo vloge, ki so mi res blizu." Slavni igralec z italijanskimi koreninami si je nagrado za življenjsko delo zaslužil že zdavnaj. Ob vlogah, ki so le- gendarne - Od Botra in Pasjega popoldneva do Vročine in Vonja po ženski - ima Pacino tudi režisersko kariero, njegov tretji film "Wilde Salome" se predstavlja v Benetkah. Pacino je presenetil z intrigantnim in vznemirljivim "filmom", filmom v navednicah, saj gre za hibrid žanra in formata, eksperiment, ki spaja gledališče in film, dokumentirajoč "reallity show", v katerem kamera spremlja proces nasta- janja predstave in filma kot uvid v avtorjev kreativni um. "Nisem vedel, kam vodi projekt, imel sem vizijo, nisem pa imel zgodbe," je odkrito priznal Pacino, "hotel sem umetni- ški kolaž, ki ima, upam, zdaj smisel". V ekscentrični "ekranizaciji" slavne drame Oscarja Wilda na gledaliških deskah igra Pacino kralja Heroda, hkrati pa igra tudi samega sebe kot režiserja in pripove- dovalca. "Mislim, da je bilo po Salomi posnetih kakšnih 20 filmov, no, to je nekaj povsem drugega, nekaj sem hotel po- vedati tudi o Oscarju Wildu. Wilde je bil vizionar, avant- gardno liberalen, govoril in pisal je o stvareh, ki so bile pred svojim časom, pa tudi njegova erotična orientacija in opredeljenost sta bili provokativni, zaradi česar je pristal v zaporu. Ne vem, zakaj ni nihče naredil filma o njem, rad bi ga gledal." Pacino je film pripravljal dolgo, čeprav gre za nizko- proračunsko produkcijo, spektakel se je slekel do špartan- Al Pacino v Benetkah: "Vedno govorim, kako sem izbirčen, a m- pak potem se pokaže, da nisem, ker kar naprej delam. Mogoče bi v prihodnosti moral spremeniti to - igrati samo vloge, ki so mi res blizu." (Reuters) ske izvedbe. V tem vznemirljivem, sijajno zbalansiranem, duhovitem in razigranem eksperimentu se pojavlja tudi precej slavnih obrazov, ki spregovorijo o Oscarju Wildu, od Toma Stopparda, Gora Vidala in Wildovih vnukov do Bona Voxa, ki je, brezplačno, odstopil pesem za film. Na koncu tiskovne konference se je Pacino spomnil svojih režiserskih začetkov: "Pred petindvajsetimi leti nisem vedel, kakšna prihodnost me čaka, bil sem izgu- bljen med filmom in gledališčem in takrat sem pričel sne- mati ideje, ki so mi hodile po glavi in tako nezavedno pričel režisersko kariero. Do takrat sploh nisem razumel, kaj je režija. Naredil sem pet, šest kratkih filmov, ki jih ni videl nihče, in jih seveda tudi ne bo." Če pa bi lahko sodili po Pacinovem zadnjem režiserskem podvigu, ki na polovici Mostre gotovo spada med najbolj zanimiva dela, kar smo jih videli na festivalu, upamo, da bomo nekoč videli tudi začetke te poti. Gibljive slike Maribora Ponudba visokoproračunskih filmov je v Mariboru raznovrstna, vse bolj pa se pot odpira tudi neodvisnim, kakovostnim filmom KARIN KOCEVAR JANJA FERENC Značilne in vedno podobne holi- vudske zgodbe, predvidljivi konci in zmeraj isti igralci, ki se trudijo obdr- žati v samem vrhu filmske elite. To so atributi kinematografskih multi- nacionalk, ki zadovoljijo ne preveč zahtevnega gledalca. Vendar si posa- meznik včasih v poplavi tržno usmer- jenih filmov zaželi alternativo. Letos je prav na to opozoril kino na prostem v organizaciji Zavoda Udarnik, ki je s ponudbo kakovostnih filmov pritegnil mariborsko publiko. "Udarnik na prostem je predstavil predvsem evropsko produkcijo, ki jo ljudje pogrešajo in si jo želijo," je po- vedal Rene Puhar, programski direk- tor Zavoda Udarnik. Festival je zraven manj znanih, a vseeno kvalitetnih gi- bljivih slik prikazal tudi znane film- ske uspešnice, ki so jih že predvajali v večjih slovenskih kinematografih, kot je z oskarjem nagrajeni film re- žiserja Darrena Aronofskyja Črni labod. "Upamo trditi, da je vsak film, ki se vrti na festivalu, kvaliteten. Ne glede na to, ali se film vrti v Kolose- ju ali ne, če je kvaliteten, ga uvrstimo v program. S tem postajamo referenč- ni in verodostojni," je še dodal Puhar. Obiskovalci so tako lahko v zadnjih poletnih večerih uživali ob projekciji animiranih, srhljivih, satiričnih in na- sploh zelo kakovostnih filmov. "Všeč mi je zaradi tega, ker gre večinoma za filme, ki verjetno ne bodo prišli v kino ali pa bodo spregledani," nam je zaupal obiskovalec Anže Jelenko in dodal, da je "škoda, ker je plačljivo, ampak to je stvar pomanjkanja sred- stev". "Pogoji so tako kot v celotnem mestu slabi. Sedaj delujemo v takšnih, da plačujemo najemnino in obrato- valne stroške. Večino dela opravimo prostovoljno, kar pa seveda upočasni razvoj, ki bi bil hitrejši, če bi bili javni zavod in bi bili plačani za to, kar poč- nemo. Vendar te po drugi strani takšni pogoji silijo k boljšemu delovanju, saj si zmeraj odvisen od samega sebe in se ne poleniš. Zaenkrat smo še odvisni od javnih razpisov," je razložil direk- tor Zavoda Udarnik Srdan Trifunovic. Kmalu se bliža prelomno leto EPK 2012. Takrat naj bi zadeve za Udar- nik potekale bolj tekoče. Kaj jih čaka v prihodnjem letu, je opisal Puhar: "Udarnik in Zavod EPK sta partner- ja. EPK finančno podpira Udarnik in zaradi dodatnih denarnih sred- stev bo zagotovo prišlo do določenih presežkov. Poskušali bomo pripeljati kakšnega odmevnega režiserja, orga- nizirati filmske delavnice, debate, po- vezovati film z drugimi umetniškimi zvrstmi, na primer projekt muzici- ranja posameznih 'bendov' na nemi film. Predvsem pa želimo spremeni- ti sceno in izvesti nekatere projekte, ki bodo delovali tudi na dolgi rok. Se pravi, vsakodnevni filmski program in vzgojno-izobraževalna komponen- ta. Film želimo pripeljati v šole." Novi kulturni hram je obudil pro- padajočo dvorano v centru mesta in razširil repertoar ne samo s ponud- bo kakovostnih filmov, ampak tudi z razgibanim kulturnim dogajanjem. "Širok spekter kulturne ponudbe se- stavljajo dokumentarni, eksperimen- talni, študentski, celovečerni filmi, pa tudi koncerti, DJ dogodki, predavanja, debate o filmih, filozofske razprave," je delovanje zavoda opisal Trifunovic. V okviru slovenskih mestnih kinotek organizirajo tudi festivale: Animateka, kjer se prikazuje animirana umetnost, DokMa s ponudbo dokumentarnih filmov ter StopTrik, ki predvaja vr- " U p a m o trditi, da je vsak film, ki se vrti na festivalu, kvaliteten." (Sašo Bizjak) hunce stop!motion animacije. Festi- vale dodatno nadgrajuje celoletna, vsakodnevna ponudba filmov. "Dobro je, da se v Mariboru dogaja nekaj dru- gačnega. Z delovanjem kina Udarnik se je kakovost filmske ponudbe izbolj- šala in popeljala alternativno sceno na višjo raven," je povedala udeleženka festivala Udarnik na prostem Urška Marolt. "Kino prikazovalna scena je razde- ljena na dva komercialna kinemato- grafa (Kolosej in Planet Tuš) ter vedno močnejša mestna kina. Od dogovo- rov med distributerji in kino prikazo- valci je odvisno, kje se bo prikazoval določen film. Komercialni kinema- tografi so finančno tako močni, da bi si lahko privoščili vse. Za predvaja- nje art filmov se niso odločili, ker so zelo tržno usmerjeni. O filmih, ki jih predvajamo mi, so mislili, da so neza- nimivi za publiko. Z velikim obiskom art scene jim dokazujemo nasprotno. Naša prednost je, da se udeležujemo različnih festivalov, ki nam pomaga- jo pri razumevanju gibanja scene. Za razliko od multinacionalk se bolj osre- dotočamo na samo vsebino filmov, ki jih predvajamo. Multinacionalke pa so zamudile en trend," je razložil Puhar. S svojo ponudbo tako pokrivajo širše polje filmske produkcije. Večina obiskovalcev kina se še vedno zadovolji s ponudbo multiple- ksov, saj jih le-ti pritegnejo z raznimi popusti in filmi, ki so nominirani za prestižne nagrade. Čeprav dodatna ponudba "krade" obiskovalce, se kljub finančni moči pri obeh multipleksih niso odločili za razširitev ponudbe z alternativno kakovostno produkci- jo. "V mariborskem Koloseju, enako kot v vseh ostalih enotah, predvaja- mo filme, ki so na voljo za slovenski trg in primerni za ciljno skupino mul- tipleksov. Kolosej Maribor ni kino v sklopu art mreže in zato določeni na- slovi niso prikazani. To načeloma velja zgolj za naslove, ki so v Sloveniji na voljo na eni filmski kopiji in jih pred- nostno prikažejo v art mreži. Načelo- ma pa velja, da je ponudba Koloseja primerljiva s ponudbo konkurenčne- ga multipleksa," je o izboru filmske- ga programa povedala Urška Humar, vodja službe za odnose z javnostjo pri Koloseju. Tudi pri konkurenčnem Pla- netu Tuš so usmerjeni v prikazova- nje holivudskih uspešnic. Včasih pa se zgodi, da nam postrežejo s kakšno "eksotiko", ki je plod neodvisne pro- dukcije.