URN_NBN_SI_DOC-O2HIG0YE

o S l ove torek, 6. s e p t e m b ra 2011 17 PODRAVJE CELJSKO KOROŠKA Ptuj Š m a r je pri Jelšah Prevalje Odiranje stanovalcev za poslovni Iz Hiše vin Emino - Emina vina Računajo na evropski denar uspeh doma starejših? Kangler Čandru: Program EPK na mizo M a r i b o r s ki m e s t ni svetniki so včeraj največ časa namenili p r i p r a v am na e v r o p s ko prestolnico kulture, strategijam razvoja m e s ta in t u r i z ma ter o b č i n s k im n a g r a d am ALJOŠA PERŠAK NINA AMBROŽ Programski direktor Evropske pre- stolnice kulture 2012 Mitja Čander je sinoči mariborske svetnike na prvi seji po poletnih počitnicah seznanil s stanjem priprav projektov in pro- gramov zavoda Maribor 2012 - EPK. Da pripravljajo blizu 300 projektov v štirih temeljnih programskih sklopih - Terminal 12, Ključi mesta, Urbane brazde, Življenje na dotik, ki bodo za- živeli med otvoritvenim vikendom od 13. do 15. januarja 2012, da verjame, da bo Maribor kljub finančnim in infra- strukturnim težavam uspešna pre- stolnica kulture, je poudaril Čander in si prislužil aplavz svetnikov. Nato je sledila manj evforična razprava. Kdaj bo znan časovni načrt prireditev, kje bodo izvedene, zakaj zamujamo s promocijo, so se ponavljala vprašanja v obliki očitkov, Janja Vidmar (Zares) je bila še bolj konkretna: kaj je rdeča nit EPK, koliko odstotkov mariborskih ustvarjalcev je vključenih v program ... "Dajte mi program na mizo ta mesec. S časovnico, prostori. To ni kritika, Mitja, ne zameri, to jemlji kot spodbudo," je odločno nastopil še župan Franc Kangler, za katerega je edini vzrok za zamudo kristalno jasen - vlada Boruta Pahorja. "Obljubili so nam denar iz evropskih razpisov, a teh ni. Nekdo ima interes, da šesti razpis re- gionalnega razvojnega programa ne gre naprej," je župan opravičeval, zakaj se še nista začeli gradnja Umetnostne ga- lerije in obnova Mariborske knjižnice. Da je občina krepko zamujala s pripra- Rekonstrukcija javne razsvetljave Sto tridesetim mariborskim ulicam se obeta rekonstrukcija javne razsve- tljave. S tehnološko naprednejšimi 2853 svetilkami naj bi mesto pri stroških elektrike prihranilo 177.943 evrov letno. Tako so s potrditvijo dokumenta identifikacije investicijskega projekta in investicijskega programa včeraj skle- nili mestni svetniki. Investicija je ocenjena na 1,538.910 evrov, izvedena pa bo predvidoma do februarja 2013, večji del projekta bo padel na občinski prora- čun, 30,77 odstotka naj bi priteklo iz nepovratnih sredstev. (na) vo dokumentacije, je pozabil omeniti. Tako o prostorskih načrtih, predvsem alternativnih lokacijah za EPK, nismo slišali veliko, podžupan Tomaž Kan- cler je zagotovil le, da Maribor ne bo pristajal na šotorske rešitve. Čander ob koncu razprave ni dobil priložnosti, da odgovori na mnoga vprašanja, saj naj bi bilo za to bolj pristojno vodstvo zavoda Maribor 2012. Programskega direktor- ja smo zato pred dvorano vprašali, ali bo program na županovi mizi pravoča- sno. "Dobil ga bo," je bil jasen Čander, a ob tem omenil še zadrego: "Ne želim jamrati, a še danes ne vem natančno, s koliko denarja operiram, še danes ne vem natančno, s katerimi lokacijami operiram." K r i ž m a n: Degradacija univerze Običajno usklajen predlog občinske ko- misije za priznanja in nagrade je včeraj naletel na nasprotovanje nekaterih me- stnih svetnikov pri kandidatu za bro- nasti grb mesta, nekdanjemu rektorju Ivanu Rozmanu. Odsotni svetnik in član komisije Tomaž Orešič (LDS) je zbrane s pismom pozval, naj takšnega predloga ne sprejmejo, saj so nekateri v komisiji svoje stališče spremenili zaradi političnih pritiskov. Neuradno smo izve- deli, da naj bi komisija najprej za brona- sti grb predlagala Smiljana Pušenjaka, Mariborčanom znanega kot vsestran- skega ustvarjalca, nato pa naj bi ne- kateri člani po obisku župana Franca Kanglerja na seji komisije spremenili svoje mnenje in podprli Rozmana. "Ne zagovarjam osebe. A podeliti bronasti grb rektorju mariborske uni- verze po dveh mandatih je degradacija te izobraževalne in raziskovalne insti- tucije," je še na drugi vidik nenavadne- ga predloga komisije opozoril nekdanji župan in rektor Alojz Križman (Lista za Maribor). Pomisleki svetnikov (javno Zares, SD, iz glasovanja sodeč tudi Desusa) so župana razočarali, poudaril je, da je nagrado predlagalo kar nekaj mariborskih fakultet in institucij, zato je treba takšen predlog spoštovati. Sve- tniki so bronasti grb za Rozmana potr- dili z 22 glasovi za in 6 proti. Da bo zlati grb mesta dobil Rudi Turk, srebrnega pa Jože Barovič, ni bilo pripomb. Kaj pa strategija razvoja duha? Mestni svet je včeraj potrdil tudi stra- teško razvojna dokumenta občine do leta 2030, ki sta ga pripravili podjetje Dr. Ferk & Partner v okviru evropske- ga projekta City network Graz-Mari- bor in Mariborska razvojna agencija. Zanju je občina plačala 38 tisoč evrov, a kot so poudarili v kabinetu župana, bo občinski proračun od tega kril le pet odstotkov stroškov, preostali del pa državni proračun in EU-skladi. Kar precej kritik je bilo slišati na vsebino dokumentov, za katere je nadzorni odbor občine ocenil, da so ključne- ga pomena za mesto Maribor. Gregor Jager (Zares) je pogrešal opredeli- tev vizije mesta, Liviana Borko (SDS) je strategijo ocenila kot sicer dobro osnovo, a premalo konkretno. Da je iz- hodiščno leto za kazalnike leto 2009, je zmotilo Alojza Križmana, saj če po- datki o trenutnem stanju niso znani, so dokumenti lahko sporni. Napoved, da bo proračun mariborske občine ob postopni rasti leta 2029 znašal 149 Utrinek - Sašo Bizjak Vili Eisenhut, Ivan Hajnšek, Milica Simonič Steiner in Franc Kangler v še zadnjih usklajevanjih pred včerajšnjo sejo (Janko Rath) milijonov evrov, je izpostavil Stojan Auer (LPR), saj že letošnji plan znaša 155 milijonov. V Desusu pa so na pod- lagi bogatih izkušenj spomnili, da je mesto naročilo in plačalo že kar nekaj podobnih strategij, a so potem ostale v predalu ali se celo izgubile. Svetni- ki so se strinjali, da mora strategija v javno obravnavo in da je nujno treba določiti, kdo bo spremljal, nadziral in poročal o njenem izvajanju. Zeleno luč pa je dobil še en strate- ški dokument. Mariborski turizem, ki pod okriljem Zavoda za turizem Ma- ribor zajema 22 občin zgornjega Po- dravja, bo do leta 2020 pozicioniran kot odgovoren, zelen in ekološki. V de- stinaciji Osrednja Štajerska s skupno tržno znamko Maribor-Pohorje naj bi se v desetih letih število postelj pove- čalo do 70 odstotkov, število prenočitev in gostov za sto odstotkov, doba biva- nja naj bi poskočila na tri dni (zdaj 2,7). Skupna vizija poleg vinskih, kulinarič- nih produktov, velnesa, novih objektov med drugim prinaša tudi izboljšano prometno infrastrukturo. Križmana je zanimalo: "Zakaj ni zajetega urba- nega športa in kje so krožne kolesar- ske poti?" Gregor Jager pogreša posluh za pustolovce, Damijana Karlo (SD) za družine, podžupana Tomaža Kanclerja pa je spreletela ideja, da bi "morali raz- mišljati tudi o strategiji razvoja duha". Skrbi zaradi Kajbiča Gladko je stekla potrditev projekta ce- lovitega ravnanja z odpadki Podravja in predloga za ustanovitev skupnega podjetja za upravljanje z deponijo ne- nevarnih odpadkov Hardeška šuma v občini Ormož obeh občin, Komunal- nega podjetja Ormož in Snage Maribor. Ureditev izobraževalno-kulturnega centra Gaj nad Mariborom se bo name- sto letos pričela prihodnje leto. Mestna občina Maribor zaradi spremenjenega časovnega načrta računa na več pri- livov ministrstva za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano. Svetniki so zato obravnavali novelacijo investicijskega programa v obnovo bivše osnovne šole Gaj, ocenjene na 1,051.072 evrov, in jo kljub pripombam potrdili. "Delati no- velacijo z isto vrednostjo leto po potr- ditvi projekta ni smiselno, saj so cene v gradbeništvu padle," je bila kritična Marjana Kreitner (LDS). Matej Žmavc (SD) pa se je zapičil v družbo Andreja Kajbiča, ko je omenil, da ga "osebno skrbi, ker se kot projektant pojavlja podjetje, ki je sodelovalo pri obnovi Trga Leona Štuklja in gradnji azila, v ka- terih so se pojavljale pomanjkljivosti". Popravek V članku V ŠC Pohorje strnili vrste, objavljenem v soboto, 3. septembra, sem Lea Ivanjka napačno imenovala za direktorja Vinaga. Direktorica tega podjetja je Klementina Ihanec, Ivanjkova življenjska sopotnica, on pa je Vinagov večinski lastnik. Za napako se opravičujem. (jmc) FLORIJAN Vsem starim očitkom navkljub - upravičenim, obrekljivim pa še katerim - je še vedno mnogo bolje, da nekdanjega rektorja simbolično krasi bronasti grb mesta kot pa (medtem sicer že ukradena) zlata veriga dejansko prvega moža Univerze v Mariboru.