URN_NBN_SI_DOC-O2HIG0YE

Podkupovanje kot metafora? Rekli so Alenka Kovač Arh, generalna direk- torica direktorata z a sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, na vprašanje, zakaj so se raje odloči- li z a davčne blagajne kot z a predlog Obrtno-podjetniške zbornice Sloveni- je "vsak račun šteje": "Zato, ker j e ta odločitev cenejša, kot bi bil 'vsak račun šteje', in zato, ker je predlog 'vsak račun šteje' v nasprotju s te- meljnimi davčnimi načeli. Po pre- dlagani rešitvi 'vsak račun šteje' bi namreč socialno šibkejši v tej državi dobili davčno olajšavo za mleko in za kruh, bogati zavezanci za dohodni- no pa olajšavo za veliko čokolade. To pa je v nasprotju z osnovnimi davč- nimi načeli pa še administriranje, ki pade na državo, je zelo drago." (jz) Podpora najboljšim inovacijam Univerza v Ljubljani (UL) in Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI) tudi letos vse študente in raziskovalce na lju- bljanski univerzi vabita k sodelovanju za naj inovacijo UL. Najboljše tri inova- cije bodo prejele strokovno in finančno podporo v znesku 3000, 2000 in 1000 evrov. Prijave zbira LUI do vključno 18. oktobra, so sporočili iz LUI. K sodelo- vanju so vabljeni tisti s tehnološkimi inovacijami in tisti, katerih plod raz- iskovanja je netehnološka inovacija. Za vse tekmovalce so pripravili pestro tekmovanje, od katerega lahko poleg denarne nagrade odnesejo še ogromno znanja. Pripravili so namreč praktične delavnice, na katerih se bodo tekmo- valci naučili napisati poslovni načrt. Tega bodo strokovnjaki LUI pregledali in ovrednotili. Tekmovalci bodo imeli tudi dostop do spletne učilnice s preda- vanji priznanih slovenskih predavate- ljev in podjetnikov. Vsi, ki bodo do 18. oktobra oddali prijave svojih inovacij, se bodo lahko udeležili delavnic za iz- delavo poslovnega načrta, s katerim se uvrstijo v nadaljnji potek tekmovanja. Razglasitev zmagovalcev bo v okviru Tedna Univerze v Ljubljani v začetku decembra. Organizatorji tekmovanja pravijo, da tudi letos pričakujejo po- doben odziv kot lani - na tekmovanju je namreč sodelovalo kar 41 inovacij, strokovna komisija pa je izbrala osem finalistov. Vse te inovacije so danes uspešne na trgu - kar štiri finalne ekipe so celo ustanovile svoja podjetja, ki že tržijo svoje inovacije. (sta) VOX POPULI Bi moral župan K o m e n de Tomaž Drolec odstopiti? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Ali boste spremljali sojenje v primeru Patria? 4 8 % Da 52 % Ne Število glasov: 389 Šesnajsttisoč tisoč evrov ni šlo za podkupovanje držav- nih uradnikov, ampak za izplačilo dedičem po uradno končanem denacionalizacijskem postopku, da bi Komenda čim prej prišla do trgovine, trdi župan Drolec tisoč evrov, ki jih omenja v posnetku, bilo njegovih in jih je porabil za prido- bivanje soglasij denacionalizacijskih upravičencev za gradnjo stanovanjske- ga in trgovinskega centra v središču Ko- mende. Drolec naj bi bil denar izplačal dedičem po Andreju Mejaču, med njimi je tudi družina pokojnega Tomaža Ma- rušiča, nekdanjega ministra za pravo- sodje. Čeprav je bil denacionalizacijski postopek uradno zaključen, pa je Drolec 16 tisoč evrov iz svojega žepa plačal de- nacionalizacijskim upravičencem, saj so slednji ocenjevali, da jih je država pri- krajšala za omenjeni znesek. V želji, da Komenda čim prej dobi svojo trgovino, je Drolc segel v svoj žep in "pospešil" postopke pridobivanja soglasij denaci- onalizacijskih upravičencev za gradnjo. "Denacionalizacijskim upravičencem smo na njihovo zahtevo izplačali od- škodnino, zaradi katere so dali soglas- je h gradnji objekta," je povedal Drolec. UROS ESIH "Čeprav snemamo, bom povedal to na glas. Me je bilo sram, ko sem hodil iz občine po soglasja za to trgovino. Sem se počutil kot 'tavelik' mafijec. 16 ali 26 tisoč evrov sem imel. Sem dejal, če me zaprejo, me zaprejo. Jaz sem šel soglasja iskat, gospodje. Točno sem vedel, koliko moram kakšnemu nesti, da sem dobil podpisana soglasja, da je zadnja denacionalizacija bila 'uštima- na', da smo potem lahko startali. Če me bodo zaprli, me bodo zaprli. In če mislite, da ni treba nikomur nič dati, tudi tamle dol po naših ministrstvih. Če mislite, da ni treba za usluge nič no- benemu dati, ste se hudo zmotili." "Metaforični pogled na delovanje d r ž a v e" Gre za izjavo, ki jo je 30. maja 2011 na srečanju s predstavniki svetniških skupin občine Komenda podal njen župan Tomaž Drolec, od prvega sep- tembra letos pa razburja slovensko jav- nost, saj gre za prvi primer v državi, ko je visoki občinski funkcionar v Slo- veniji priznal podkupovanje uradnih oseb za občinske zadeve. A na včeraj- šnji dobro obiskani novinarski konfe- renci v komendski občinski stavbi je Drolec kategorično zanikal podkupo- vanje: "Nikoli nisem nikogar posku- šal podkupiti niti o tem nisem nikoli razmišljal, zato vse insinuacije v tej smeri pomenijo grobo žalitev mojega dela in mene". Majska izjava pa naj bi bila "metaforični pogled na delovanje države". Drolec je včeraj povedal, da je 16 Ž u p a n pričakuje denar nazaj Sredstva za na lastno pest izplača- no "odškodnino" je imel še od obrti, ki mu je dve desetletji cvetela, sicer pa sta s trenutno brezposelno sopro- go lastnika hiše z večjim zemljiščem, parcele v Barbarigi in okrog sto kva- dratnih metrov velikega stanovanja v starem delu Ljubljane. Drolčeva me- sečna plača po lastnih trditvah znaša 2100 evrov neto. Drolec, ki Komendi županuje že 14 let od nastanka občine, od prihodnjega investitorja v trgovin- sko-stanovanjski center pričakuje, čeprav nima nobenega dokumenta, ki bi potrjeval izplačilo 16.000 evrov iz lastnega žepa, da bo denar dobil nazaj. Včeraj je župan K o m e n de T o m až Drolec kategorično zanikal podkupovanje. (Robert Balen) V času njegovega županovanja je občina zgradila tudi tretjo največjo poslovno cono v Sloveniji,pri čemer naj bi tudi šlo za domnevne nepravil- nosti. Poslovna cona Komenda je od zasebnega podjetja Candor, ki naj bi bil povezan tudi z nekdanjim predse- dnikom vlade Tonetom Ropom, odku- pila dobrih osem odstotkov lastnega deleža, pri čemer je podjetje v večinski občinski lasti prevzelo vse obveznosti Candorja do Factor banke. "Potek dogodkov - medijskih razkritij in samopriznanja župana Tomaža Drolca - nas utrjuje v prepriča- nju, da je župan izgubil potrebno poli- tično legitimnost. S svojimi dejanji in priznanji je pokazal, da ne loči prav- nih norm županovanja od neprav- nih oziroma da si svoje poslanstvo, za katero je prejel mandat občanov, raz- laga po svoje," je osem od štirinajstih svetnikov občine Komenda zapisalo v pozivu k odstopu. S policijske uprave Ljubljana so sporočili, da je policija že sprožila prve ukrepe glede suma koruptivnih kaznivih dejanj pri po- slovanju občine Komenda in o tem obvestila pristojno državno tožilstvo ter protikorupcijsko komisijo. Slovenija ohranja humanitarni čut V sistemu mednarodne humanitarne pomoči je Slovenija donatorka približno milijona evrov letno UROS ESIH Tudi v času najhujše globalne gospo- darske krize Slovenija ostaja solidarna v mednarodni skupnosti, kar izpriču- je podatek, da naša država za medna- rodno humanitarno pomoč nameni približno milijon evrov na leto. Evrop- ska unija (EU), katere članica je seveda tudi Slovenija, pa je največja svetovna donatorka humanitarne pomoči v več kot sto državah po svetu. Za humani- tarno pomoč v tretjih državah je lani evropska komisija preko generalnega direktorata za humanitarno pomoč na- menila 1115 milijonov evrov. Narav- ne nesreče, vojne, revščina, lakota in družbena nestabilnost so glavni razlo- gi, ki še dodatno otežujejo življenje na jugu zemeljske poloble, ki je praviloma tudi precej slabše gospodarsko razvi- ta od severnega dela. Mednarodni hu- manitarni sistem, v katerem Slovenija nekje od preloma tisočletja spada med donatorke, pomeni pretakanje humani- tarne pomoči od bolj razvitih držav k slabše razvitim oziroma državam tre- tjega sveta. Za izvajanje slovenske hu- manitarne pomoči skrbi ministrstvo za zunanje zadeve, natančneje njegov di- rektorat za mednarodno razvojno sode- lovanje in humanitarno pomoč. Cilj humanitarne pomoči je reše- vati življenja, preprečiti ali olajšati člo- veško trpljenje in ohraniti človekovo dostojanstvo. Največji delež humani- tarne pomoči Slovenija posreduje v obliki prispevkov v podporo aktivno- stim mednarodnih organizacij, saj naj bi na ta način nujna pomoč ob huma- nitarnih katastrofah najhitreje dosegla pomoči potrebno prebivalstvo. Slove- nija največ sodeluje z Mednarodnim odborom Rdečega križa, Mednarodno federacijo Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Karitasom Internationalis, Visokim komisariatom Združenih na- rodov za begunce (UNHCR), Mednaro- dnim skladom Združenih narodov za otroke (UNICEF) in Svetovnim progra- mom za hrano (WFP). Okoli 15 odstotkov humanitarne pomoči Slovenija vsako leto nameni neposredno za projekte, ki se izvaja- jo v posameznih državah in so izbrani na javnih razpisih, ter za sofinanciranje humanitarnih projektov ustanov, kate- rih soustanoviteljica je slovenska vlada. Tako na pobudo predsednika Slovenije Danila Turka slovenska vlada od leta 2009 podpira humanitarno akcijo reha- bilitacije in zdravstvene oskrbe v spopa- dih poškodovanih palestinskih otrok. V projekt je bilo doslej vključenih 81 otrok in 13 palestinskih terapevtov. Projekt rehabilitacije otrok iz Ukra- jine, ki so utrpeli posledice jedrske ne- sreče v Černobilu, poteka že sedmo leto v organizaciji Rdečega križa Slovenije v zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Poleg takojšnje pomoči prizadetemu prebival- stvu Haitija po katastrofalnem potresu je slovenska vlada podprla projekt posta- vitve modularnih zgradb, namenjenih varstvu in izobraževanju otrok na Hai- tiju. Pouk v novih zgradbah se bo začel letos septembra. V organizaciji Zavoda Krog že več let poteka rehabilitacija otrok iz Bosne in Hercegovine, Kosova in Črne gore. Projekt oskrbe otrok s sme- tišča s hrano v centru Akamasoa na Ma- dagaskarju, ki ga je v letu 2010 izvedlo Misijonsko središče Slovenije, je prispe- val k zagotavljanju dnevnega obroka hrane številnih otrok. Letos pa Sloven- ska Filantropija izvaja projekt pomoči Velik del slovenske humanitarne pomoči je namenjen otrokom v tretjem svetu. (Marko Vanovšek) otrokom v regiji Babilon v Iraku. Cilj projekta je zaščititi duševno zdravje otrok, nuditi pomoč otrokom pri obvla- dovanju travmatičnih izkušenj in pre- prečiti trajno psihološko prizadetost. V okviru humanitarnih aktivnosti Slovenija posveča pozornost tudi zdra- vstveni oskrbi prizadetih v konfliktih. Slovenija je Libiji in sosednjim drža- vam, v katere se je zateklo večje število prebivalcev Libije, doslej namenila hu- manitarno pomoč v višini skoraj 100 tisoč evrov. V pripravi je pošiljka hu- manitarne pomoči v zdravilih in sani- tetnem materialu v vrednosti 10 tisoč evrov za Tunizijo. Ob aktualni pre- hranski krizi v državah Afriškega roga pa se je Slovenija odzvala s prispevkom pomoči v obrokih hrane preko Svetov- nega programa za hrano.