URN_NBN_SI_DOC-O2HIG0YE

Zanoslovan torek, 6. s e p t e m b ra 2011 I 4 1 Delavske knjižice so v zadnjem letu delili delavcem kot po tekočem traku. (Tit Košir) Pomoč prejelo skoraj 24 tisoč evropskih delavcev Slovenija je iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji prejela 2,2 milijona evrov le za p o m oč odpuščenim delavcem tekstilnega podjetja Mura. Zakaj p o m o či niso dobila še druga slovenska podjetja ZORA KUŽET Podatki letnega poročila Evropske komisije kažejo, da je lani pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev glo- balizaciji (ESPG) prejelo okoli 23.700 delavcev, ki so bili odpuščeni zaradi gospodarske krize in večjih struk- turnih sprememb v svetovnih trgo- vinskih tokovih, kar je dvakrat več delavcev kot v letu 2009. D e n a r o d p u š č e n im v d e v e t ih d r ž a v ah Namen sredstev v višini 83,5 milijona evrov, ki jih je iz ESPG prejelo devet držav članic (Danska, Nemčija, Irska, Litva, Nizozemska, Poljska, Portugal- ska, Slovenija in Španija), je pomaga- ti nacionalnim organom pri podpori odpuščenim delavcem, ki iščejo nove zaposlitvene priložnosti. Podpora je bila odobrena za sofinanciranje ukre- pov aktivne politike trga dela, ki so jih za delavce predlagale in organizirale države članice v 24-mesečnem obdo- bju od datuma predložitve vloge. ESPG je sofinanciral 65 odstotkov ukrepov, nacionalni viri pa so zago- tovili preostalih 35 odstotkov. Kon- kretni ukrepi za iskalce zaposlitve so vključevali intenzivno individualno pomoč pri iskanju zaposlitve, različ- ne oblike poklicnega usposabljanja, izpopolnjevanje in preusposabljanje, začasne pobude in nadomestila v času trajanja ukrepov ter druge vrste pod- pore, kot sta ustanavljanje podjetij in javne sheme zaposlovanja. Slovenija, Češka republika in Poljska so leta 2010 za podporo iz ESPG zaprosile prvič. Slovenija je iz sklada prejela 2,2 mili- jona evrov za pomoč odpuščenim de- lavcem tekstilnega podjetja Mura. EU je slovensko vlogo za pridobitev sredstev iz globalizacijskega sklada za Muro potrdila 19. oktobra lani, 9. no- vembra pa jo je potrdil tudi odbor evropskega parlamenta za zaposlo- vanje in socialne zadeve. Evropska pomoč naj bi bila namenjena za finan- ciranje različnih oblik pomoči za pre- sežne delavce Mure, ki so jih v okviru aktivne politike zaposlovanja izvaja- li Sklad dela Prekmurje in Regionalni sklad dela za Pomurje ter zavod za za- poslovanje. Gre za pomoč pri iskanju zaposlitve, programe izobraževanja in prekvalifikacije, poklicno usmerja- nje, usposabljanje na delovnem mestu, spodbujanje samozaposlitve ter podje- tniške pobude in motivacijske ter in- formacijske delavnice. P o m o č še d r u g im d e l a v c e m? Spomnimo, da je pred časom evrop- ski poslanec Jelko Kacin opozoril, da je pomoč odpuščenim v Muri na žalost prvi pa tudi še vedno zadnji primer iz Slovenije, ker vlada še vedno ni zapro- sila zanjo ne na primer za Prevent ne za Vegrad. Pri ministrstvu za delo so pojasnili, da omenjena primera ne iz- polnjujeta ključnih pogojev. Drži, da vlada odlaša in ne zapro- si za pomoč še za druge odpuščene delavce? Odgovor smo iskali v mi- nistrstvu za delo, družino in social- ne zadeve, kjer so pojasnili, da je bil Evropski sklad za prilagoditev globa- lizaciji ustanovljen z namenom nuditi pomoč delavcem, ki postanejo prese- žni zaradi posledic globalizacije oz. strukturnih sprememb. V skladu z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in sveta z dne 18. junija 2 0 09 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je določeno, da za sredstva iz omenjene- ga sklada lahko zaprosi država člani- ca EU tudi za podporo delavcem, ki postanejo presežni zaradi finančne in gospodarske krize. Države članice morajo v vlogi dokazati neposredno in jasno povezavo med presežnimi delavci ter finančno in gospodarsko krizo. Poleg omenjenega ključnega pogoja za prijavo pa lahko država članica EU zaprosi za sofinanciranje izvajanja aktivnih ukrepov za reševanje pre- sežnih delavcev, če je bilo vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, vključno z delavci, ki postanejo prese- žni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v po-proizvodni fazi, vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju devetih mesecev, zlasti v malih in srednje velikih pod- jetjih, in na majhnih trgih dela ali v iz- rednih okoliščinah, kadar odpuščanje delavcev resno vpliva na zaposlenost in lokalno gospodarstvo. V ministrstvu za delo so prepriča- ni, da družbi Prevent in Vegrad ne iz- polnjujeta ključnih pogojev za črpanje sredstev iz Evropskega sklada za pri- lagoditev globalizaciji, pa tudi nobeno od drugih podjetij ne, saj, menijo, ni mogoče dokazati neposredne in jasne povezave med presežnimi delavci ter finančno in gospodarsko krizo. Vemo pa, da se nekdanja vodstva propadlih podjetij vedno sklicujejo prav to. Globalizacijski sklad je Evropska unija ustanovila konec leta 2006 za pomoč državam članicam ob velikih odpuščanjih delavcev iz razlogov, po- vezanih z globalizacijo. Najbolj koristni naj bi bili krajši dopusti Ste vedeli, da naj bi pozitivni učinki dopusta povsem izgi- nili že po osmih tednih službe? Po tem času naj bi se dopu- sta mnogi le še bežno spominjali in imeli naj bi vtis, da je ta že zelo, zelo daleč. To je pokazala ena izmed nizozemskih raziskav, v kateri je sodelovalo 1350 zaposlenih. Analitiki ugotavljajo, da je najbolje, če se z dopusta vrnemo vsaj dva ali tri dni prej, preden pričnemo delati, saj naj bi bil tako prvi delovni dan precej manj stresen, kot da pridrvimo na delovno mesto naravnost z dopusta in brezskrbnih dni. Ta raziskava je še pokazala, da je najbolje preživeti na dopustu okoli šest dni, na tako kratek dopust pa naj bi se odpravili dva- do trikrat na leto. (zku) Nasveti sindikata Alkohol na delovnem mestu (I) MOJCA SUMER, UNIV. DIPL. PRAV, SEKRETARKA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA ZDRA- VSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE ili Sindikatov V Si Zvew Svobodn h Sindikatov V Slovenije Bralec sprašuje: "Ali in kako lahko delodajalec preverja prisotnost alkohola pri delavcu na delovnem mestu? Katere sankcije lahko doletijo delavca, če je bil na delovnem mestu alkoholiziran?" Sindikat odgovarja: "Preverjanje alkoholiziranosti na delovnem mestu je v praksi pogost pojav, kljub temu da sam postopek preizkusa alkoholiziranosti v delovnopravni zakonodaji ni ustrezno definiran. Vsekakor je delodajalec v teh primerih dolžan upoštevati delavčeve osebnostne pravice, ščititi njegovo zasebnost in ravnati tako, da ne bi s tem posegel v delavčevo osebno integrite- to in dostojanstvo. Torej, ne sme kršiti katere od temeljnih človekovih pravic, ki so opredeljene že v ustavi, njihovo kršenje pa je sankcionirano v kazen- skem zakoniku. Kako ugotoviti alkoholiziranost delavca? Postopek preizkusa alkoholiziranosti v delovnopravni zakonodaji ni defini- ran, zato mora delodajalec pred uvedbo takšnega ukrepa predvideti možnost in postopek takega testiranja v svojih splošnih aktih. Preverjanje mora biti zaupano odgovorni osebi, ki je za tovrstno preverjanje usposobljena in pooblaščena. To pomeni, da mora biti ta oseba na ustrezen način seznanjena z načinom uporabe alkotesta, z načinom reagiranja in drugimi strokovnimi vprašanji. Vsekakor pa menimo, da je nedopustno uporabljati alkotest z namenom zastraševanja delavcev. Splošni akt lahko torej predvidi, da strokovni delavec, pooblaščen za zagota- vljanje varnosti in zdravja pri delu, uporabi alkotest oziroma odredi uporabo alkotesta pri delavcu, za katerega sumi, da je pod vplivom alkohola. Testiranje na prisotnost alkohola in drugih drog v organizmu delavca mora biti opravljeno z napravami, ki so ustrezne in tehnično neoporečne. V skladu s strokovnim mnenjem urada za meroslovje, ki je pristojen za področje merjenj v RS, in v skladu z zakonom o meroslovju imajo verodostojno dokazno vrednost v postopkih samo meritve, izvedene z merilom, ki ima veljavno odobritev tipa in veljavno overitev. Omenjene zahteve na področju merjenje koncentracije etanola v izdihanem zraku izpolnjujejo le etilometri. Poleg etilometrov pride za dokazovanje alkoholiziranosti delavcev v poštev test - indikator alkoholiziranosti oz. t. i. alkotest. Indikator je primeren za hitro ugotavljanje alkohola. Glede na dejstvo, da lahko ima postopek za delavca hujše posledice, pa po mnenju urada postopek ugotavljanja vsebnosti etanola v izdihanem zraku ne bi smel biti izveden le na osnovi merilnega rezultata, pridobljenega z alkotestom. Za pridobitev verodostojnosti rezultata bi bilo treba opraviti še meritev z etilometrom oz. bi moral biti delavec vsaj poučen o tem, da je bila meritev izvedena z indikatorjem in da lahko zahteva, da se meritev opravi z ustreznim zakonskim merilom. Delavec ima pravico odkloniti alkotest, saj ga v preizkus ni mogoče prisiliti, ker Ustava RS vsakomur zagotavlja med drugim tudi telesno nedotakljivost. Delodajalec tudi nima pooblastila za odvzem telesnih tekočin delavcu. Na podlagi sodne prakse sodišče priznava rezultate alkotesta, ki ga je izvedla strokovno usposobljena oseba, ki je imela za to pisno pooblastilo predstavni- ka delodajalca, sodišče priznava rezultate alkotesta, ki ga je izvedla oseba, odgovorna/pooblaščena za varstvo pri delu in požarno varnost pri delodajal- cu, prav tako sodišče priznava rezultate alkotesta, ki ga je izvedla oseba, ki je imela za to opravljen strokovni izpit. Za dokazne namene je dobro, da pooblaščena oseba pri delodajalcu, ki izvaja alkotest, o tem napravi zapisnik; če delavec odkloni alkotest in/ali odvzem telesnih tekočin, je dobro, da pooblaščena oseba tudi to napiše v zapisnik." Denarno nadomestilo za delavce iz BiH Pred dnevi je pričela veljati sprememba sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo ter Bosno in Hercegovino, s katero je prejemanje de- narnega nadomestila omogočeno tudi zavarovancem iz BIH z začasnim biva- njem v Sloveniji. V ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so pojasnili, da je do uveljavitve spremembe sporazum med drugim določal, da se denarno nadomestilo izplačuje le brezposelnim, ki imajo v Sloveniji urejeno stalno biva- nje. Tistim, ki tega pogoja niso izpolnjevali, je pravica do denarnega nadomesti- la mirovala. Trenutno je takšnih 1.273 državljanov Bosne in Hercegovine. (zku) Borza študentskega dela Ta teden na Študentskem servisu Maribor ponujajo naslednja zanimiva dela: • najmanj deset oseb potrebujejo za promocijo toaletnega papirja po Sloveniji, plačilo 4 evre na uro, • za delo v skladišču iščejo eno osebo in na uro ponujajo 4,20 evra, • dva potrebujejo za animacijo otrok v Slovenski Bistrici, plačilo 6 evrov na uro, • iščejo tudi hostese za delo v Mariboru in okolici, plačilo po dogovoru, • za delo v šoli športa iščejo eno osebo, plačilo 4 evre na uro, • potrebujejo nekoga za pomoč pri prodaji, plačilo 4 evre na uro, • za administrativna dela v Mariboru iščejo eno osebo, plačilo po dogovoru. Kot običajno imajo na študentskem servisu še ogromno del v strežbi. Vabijo vas, da obiščete njihovo "Dravsko vilo" in se ohladite z vožnjo po reki Dravi ali pa se skozi staro mestno jedro popeljete z vlakcem Jurčkom. študentski servis maribor ^ www.ss-mb.si info@ss-mb.si 02/22-90-900