URN_NBN_SI_DOC-O2HIG0YE

V Španiji brez dela vsak peti državljan Stopnja brezposelnosti se je najbolj povečala v Grčiji (med prvima četrtletjema 2010 in 2011 z 1 odstotkov na 15), v Sloveniji je s 7,2 odstotkov poskočila na 8,4 ZORA KUŽET Julija 2011 je stopnja brezposelnos- ti v evroobmočju (EU-17) znašala 10 odstotkov in se v primerjavi z junijem ni spremenila. V celotni Evropski uniji (EU-27) je bila julijska stopnja brez- poselnosti enaka junijski in je znašala 9,5 odstotka, medtem ko so julija 2010 zabeležili 9,7-odstotno stopnjo, ugot- avljajo analitiki evropskega statistič- nega urada Eurostat. Julija 2011 je bilo v Evropski uniji brezposelnih 22.711 milijonov ljudi, od tega 15.757 v evro- območju. V primerjavi z junijem 2011 se je število brezposelnih v EU-27 po- večalo za 18.000, v EU-17 pa za 61.000. Primerjava z julijem 2010 razkriva, da je brezposelnost v EU v enem letu upadla za 451.00, v evroobmočju pa za 247.000. N a j m a nj b r e z p o s e l n ih v Avstriji Med d r ž a v a mi č l a n i c a mi EU so n a j n i ž je s t o p n je b r e z p o s e l n o s ti zabeležili v Avstriji (3,7-odstotno), na Nizozemskem (4,3) in v Luksem- burgu (4,6-odstotno), najvišje pa v Španiji (21,2-odstotno), Latviji, kjer so v prvem četrtletju 2011 ugotovili 16,2-odstotno brezposelnost, in Litvi s 15,6-odstotno brezposelnostjo v letošnjem drugem četrtletju. Število brezposelnih je v Španiji poskočilo na 4,61 milijona oseb, kar je več kot v Nemčiji, ki ima dvakrat toliko prebivalcev kot Španija. Španija se sicer od konca leta 2008 spopada s propadanjem svoje grad- bene industrije. Ima najvišjo stopnjo brezposelnosti v območju evra in po podatkih evropskega statističnega urada "prispeva" polovico izgubljenih delovnih mest v regiji v zadnjih dveh letih. V primerjavi z lanskim letom se je stopnja brezposelnosti znižala v 16 državah članicah EU in povišala v enajstih. Največji padec so zaznali v Delež brezposelnih mladih v EU Stopnje brezposelnosti v EU 1 Julij 2010 Julij 2011 Julij 2010 Julij 2011 E v r o o b m o č je 20,9 20,5 E v r o o b m o č je 1 0 ,2 1 0 ,0 E U - 27 20,9 2 0 ,7 E U 2 7 9 ,7 9,5 Belgija 21,6 17,6 Belgija 8,4 7,5 Bolgarija 22,3 27,0 Bolgarija 10,0 11,5 Češka 18,3 16,2 Češka 7,2 6,4 Danska 13,6 13,7 Irska 13,7 14,5 Irska 27,8 28,3 Francija 9,8 9,9 Francija 23,9 23,4 Italija 8,3 8,0 Italija 26,9 27,6 Madžarska 11,2 9,7 Madžarska 26,8 23,9 Nizozemska 4,6 4,3 Nizozemska 8,8 7,5 Poljska 9,5 9,4 Poljska 23,7 23,7 Portugalska 1 2 ,1 12,3 Slovaška 33,5 32,9 Slovaška 14,4 13,4 Finska 8,4 7,9 ZDA 18,5 17,4 Slovenija 7 , 2 8,4 VEČER Vir: Eurosta t Estoniji (s 17,8 na 12,8 odstotka med drugima četrtletjema 2010 in 2011), v Latviji (z 19,9 na 16,2 odstotka med prvima četrtletjema 2010 in 2011) ter v Litvi (z 18,2 na 15,6 odstotka med drugima četrtletjema 2010 in 2011). Stopnja brezposelnosti se je najbolj povečala v Grčiji (z 11 na 15 odstot- kov med prvima četrtletjema 2010 in 2011), v Bolgariji (z 10 na 11,5 odstot- ka) in Sloveniji (s 7,2 na 8,4 odstotka). V Sloveniji 1 8 , 4 o d s t o t ka b r e z p o s e l n ih m l a d ih V enem letu od julija 2010 do junija 2011 se je stopnja b r e z p o s e l n o s- ti za moške v evroobmočju (EU-17) znižala z 10 na 9,6 odstotka, v Ev- ropski uniji pa z 9,6 na 9,3 odstotka. Stopnja brezposelnosti za ženske se v tem časovnem obdobju ni spreme- nila. V evroobmočju je stagnirala pri 10,4 odstotka, v Evropski uniji pa pri 9,7 odstotka. Eurostat še ugotavlja, da je bilo julija 2011 v EU brezposelnih 5,115 mi- lijona mladih ljudi (mlajši od 25 let), od tega 3,143 milijona v evroobmočju. V primerjavi z julijem 2010 je brezposel- ZDA Japonska VEČER 9,5 5,1 9,1 Vir: Eurosta t nost mladih upadla za 173.000 v EU-27 in za 111.000 v EU-17. Julija 2011 je bila stopnja brezposelnosti mladih 20,7 od- stotka v Evropski uniji in 20,5 odstot- ka v evroobmočju. V istem obdobju lani je na obeh območjih znašala 20,9 odstotka. Najnižje stopnje so zabeleži- li na Nizozemskem (7,5), v Avstriji (7,8) in v Nemčiji (9,5 odstotka), najvišje pa v Španiji (46,2), Grčiji (38,5 odstotka v prvem četrtletju 2011) in na Slova- škem (32,9 odstotka). Uradna stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji je 18,4-odstotna, in to brez tistih mladih, ki brezposelnost rešujejo s fiktivnimi vpisi na fakultete, ker jim nihče ne ponudi boljše alternative. Brezposel- nost med mladimi pa se ni povečala le v Evropski uniji, temveč po vsem svetu. Lani je število mladih brez za- poslitve doseglo rekordno raven. Med približno 620 milijoni aktivnimi pre- bivalci od 15 do 24 let jih je bilo brez dela kar 81 milijonov, to pa je skoraj osem milijonov več kot leta 2007. Brezposelnost m ed mladimi se ni povečala le v Evropski uniji, temveč po vsem svetu. (Fotoarhiv Večera) A N K E TA Je po dopustu delovna v n e ma večja? Za boljše opravljanje vsakodnevnih delovnih obveznosti in za doseganje dobrih rezultatov potrebujemo dopust. Včasih zadostuje s a mo nekaj dni, da si "napolnimo baterije" GABRIJEL TOPLAK Dopust je za številne, ki vsak dan hodijo v službo, zelo p o m e m b e n. A kaj, ko je, kot ugotavljajo mnogi, praviloma prekratek, za večino, ki si za glavni oddih izbere "sezonska" meseca, torej julij in avgust, se je celo že iztekel. Vendar, ali jim je enkratno letovanje dovolj, da se lahko zares "od- klopijo" ter prepustijo počitnikovanju in tako imenovanemu polnjenju bat- erij? In ali so v teh dneh, ko so se že vrnili z dopusta, bolj spočiti in polni delovnega elana? Koliko časa potrebu- jejo, da se vrnejo v ustaljen delovni ritem? Slavko DeCorti, upokojenec iz M a r i b o- ra: "Dopusti so zame resnično čas za sproščanje in tako imenovano poln- jenje baterij, predvsem da lahko po njem spet premagujem delovne ob- veznosti, ki so pred menoj. Prav zato si jih na leto privoščim kar nekaj. Z ženo se ravnokar preko turistične agenci- je odpravljava v Makedonijo, letos pa sva že bila na nekajdnevnem oddihu v Bovcu. Kljub temu da sva že v pokoju, namreč oba potrebujeva nekaj časa samo zase, da se spočijeva in za nekaj časa menjava okolje. Najini dopusti so v glavnem namenjeni rekreiranju in sproščanju, medtem ko se na dom in domače spomnim le toliko, da po tele- fonu občasno izvem, ali so otroci iz- polnili vse zadolžitve, ki so jih dobili. I m a mo n a m r eč vrt in psa. Tudi ko sem še hodil v službo, ponavadi ni bilo drugače. Spomnim se, da smo dopuste maksimalno izkoriščali in tudi z vr- nitvijo v delovno okolje nisem imel težav." Lilijana Horvat, u p o k o j e n ka iz M a r i b o- ra: "Še vedno sem pod vplivom službe in obveznosti, ki sem jih do nedavne- ga počela, saj sem upokojena šele en teden. Za relaksacijo in sproščanje pa smo dvakrat letno vselej hodili na dopuste in se popolnoma prepuščali užitkom, četudi priznam, da brez razmišljanja o službi ni šlo. In tudi ko sem prišla nazaj na delo, si nisem smela privoščiti, da bi še nekaj časa počivala ali lenarila, a m p ak sem zaradi narave dela morala takoj popri- jeti za delo. Delala sem namreč v likal- nici v Zdravstvenem domu Maribor, kjer ni bilo počitka." Mirko Wudler, v o d j a š p o r t ne šole iz Maribora: "Dopusti so za me čas, ko res skušam odmisliti službo in de- lovne obveznosti, kar po eni strani niti ni pretirano težko, saj me t am obkrožajo samo tisti, ki mi največ pomenijo. Seveda pa, če sem iskren, brez službe in r a z m i š l j a n ja o n j ej tudi takrat povsem ne gre, zato sem s sodelavci občasno v stiku preko tele- fona ali računalnika. Zadošča pa mi, da polnjenje baterij oziroma regener- acijo telesa opravim enkrat letno in občasno za kakšen vikend." Špela Živkovič, gimnazijska m a t u r a n t- ka iz Maribora: "Ko i m am delo ozi- roma službo, so dopusti sestavni del življenja, saj se je treba občasno spočiti in pozabiti na delovne obveznosti. Poleti grem rada na morje, pozimi na smučanje, vmes pa v naravo na kakšne pohode. Dopust je zame res čas, ko ne mislim na nič. To obvladam. A ker ta čas nisem nikjer zaposlena, na dopust pomislim redkeje, vendar brez njega tudi zdaj ne gre. Nekaj si je treba privoščiti, predvsem lenarjenje ob morju, vendar ker to stane, mi zadnje čase veliko koristi pri sproščanju in boljšemu počutju, da obiskujem vadbo joge. Ta sicer ni nadomestilo za prijeten dopust, ampak prej koris- ten dodatek, če jo izvajam na dopustu. Vrnitev po nekajdnevnem lenarjenju v staro okolje pa še zdaleč ni lahka, vendar ti ne preostane drugega, kot da se čim prej navadiš. Saj veste, kaj pravi pregovor: Vsega lepega je enkrat konec." Valentin Breznik, diplomirani pravnik iz Maribora: "Dopust je čas za uživanje in sproščanje ter je po mojem sestavni del vsakega človeka, ki hodi v službo. To popolnoma upoštevam, saj opravl- jam delo, pri katerem je dopust nadvse potreben. Zaenkrat nam uspeva celot- ni družini, da se odpravimo na dopust po enkrat poleti in pozimi. Vrnitev z dopusta pa ni boleča, saj sem v poslu samostojen, vendar se moram v ust- aljene delovne tirnice vrniti že po enem dnevu ali največ dveh. Strah mi občasno lahko pomeni morda izguba kakšne stranke." Slavko DeCorti Lilijana Horvat Mirko Wudler Špela Živkovič Valentin Breznik (Marko Vanovšek)