URN_NBN_SI_DOC-O2HIG0YE

Wolfgang Schüssel se poslavlja. (Reuters) Schüssel končal politično kariero Nekdanji avstrijski zvezni kancler Wolfgang Schüssel se je včeraj odpovedal svojemu poslanskemu sedežu in s tem končal dolgoletno politično kariero. Za ta korak se je odločil po več tednih medijskega poročanja o domnevnih prime- rih korupcije, v katere naj bi bili vpleteni člani njegove nekdanje vlade. Kot je na tiskovni konferenci pojasnil Schüssel, ne prevzema nikakršne odgovorno- sti, a odstopa, da bi sodnim oblastem olajšal delo pri preiskavi obtožb. "Bilo bi nespametno in neodgovorno, da bi Ljudsko stranko (ÖVP) povezal s trenutnimi obtožbami," je dejal Schüssel. Uradno bo njegova funkcija poslanca prenehala konec tedna, je še pojasnil. Schüssel je ÖVP vodil od leta 1995 do leta 2007, poleg tega pa je bil med letoma 2000 in 2007 na čelu dveh vlad, ki jih je njegova stran- ka oblikovala v koaliciji s svobodnjaki preminulega Jörga Haiderja. V zadnjih tednih so se pojavljala poročila, da naj bi bilo več članov njegove vlade vpletenih v korupcijske afere. Štirim tedanjim ministrom med drugim očitajo podkupljivost. V škandale je vpleteno podjetje Telekom Austria, ki naj bi nakazovalo denar politikom. "Kot vodja vlade sem imel visoka pričakovanja do svoje vladne ekipe v smislu zanesljivosti in integritete. Nihče, niti jaz sam, ne more izključiti, da so posamezniki moje zaupanje zlorabili," je včeraj še dejal Schüssel in dodal, da tega nihče ne obžaluje bolj kot on sam. (dpa) Hud poraz nemške CDU v Mecklenburg- Predpomorjanskem Volivci so CDU, stranki nemške kanclerke Angele Merkel, na nedeljskih volitvah v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko zadali nov poraz. Na volitvah so slavili socialdemokrati, ki so že doslej vodili deželo, za katere je po uradnih podatkih glasovalo 35,7 odstotka volivcev oziroma pet odstotkov več kot pred petimi leti. Zelo uspešni so bili, podobno kot na lokalnih volitvah v drugih nem- ških zveznih deželah letos, tudi Zeleni, za katere je glasovalo 8,4 odstotka voliv- cev. Zeleni so se tako prvič prebili v deželni parlament v Schwerinu in so zdaj zastopani v parlamentih vseh 16 nemških zveznih dežel, kar je po besedah nji- hovega vodje Cema Ozdemirja "prava senzacija". Krščansko-demokratska unija (CDU) kanclerke Merklove je po delnih ura- dnih izidih dobila 23,1 odstotka glasov, medtem ko je pred petimi leti zanjo v Mecklenburgu-Predpomorjanskem glasovalo 29 odstotkov volivcev. Še slabše so se odrezali njihovi koalicijski partnerji na zvezni ravni, liberalci (FDP), ki so dobili le 2,7 odstotka glasov in niso prestopili praga za vstop v deželni parla- ment. V deželnem parlamentu bodo tudi v prihodnjem mandatu poslanci skraj- no desne NDP, za katere je glasovalo šest odstotkov volivcev oziroma nekaj manj kot na zadnjih volitvah. Leva stranka je prejela nekaj več glasov kot pred petimi leti. Zanjo je glasovalo 18,4 odstotka volivcev. (sta) Kosovska policija prevzela nadzor nad mejo proti Črni gori Kosovska policija je včeraj od sil Kfor prevzela nadzor nad državno mejo proti Črni gori. Notranji minister nove države Bajram Rexhepi je ob tej priložno- sti izjavil, da njihova "mejna policija premore sile za nadzor meje, za katero je pristojna", in izrazil pričakovanje, da bodo dobro sodelovali s policijo sosednje Črne gore in okrepili boj zoper razno tihotapljenje in vse vrste drugih kaznivih dejanj, hkrati pa povečali svobodo gibanja. Črnogorski notranji minister Ivan Brajovic je dejal, da so že stekla pogajanja pristojnih organov o kraju in odprtju bodočega mejnega prehoda med Črno goro in Kosovom in da glede določitve skupne meje, dolge med 75 in 80 kilometrov, ne pričakuje nobenih težav: "Črna gora se zavzema za dobrososedske odnose in nima do nikogar nobenih teženj, hkrati pa ne bo dovolila teženj do sebe. Obenem bosta vladi v Podgorici in Pri- štini storili vse, da bi preprečili čezmejno tihotapljenje." Kosovska policija je pred prevzemom nadzora nad mejo proti Črni gori že prevzela nadzor nad delom svoje meje proti Albaniji in Makedoniji. Sporazum o predaji nadzora nad mejo proti Črni gori so podpisali v Kforjevem vojaškem kampu v Peci. (nek) Proces proti Chiracu brez obtoženca V Parizu se je včeraj začel sodni proces proti nekdanjemu francoskemu predse- dniku Jacquesu Chiracu. Chiraca, ki se mora pred sodiščem zagovarjati zaradi vpletenosti v korupcijo, so na zaslišanju zastopali odvetniki, saj se ga sam iz zdravstvenih razlogov ni bil sposoben udeležiti. Chirac - nekdanji prvi franco- ski predsednik po drugi svetovni vojni, proti kateremu poteka sodni proces - po besedah zdravnikov trpi za izgubo spomina in njegovo zdravstveno stanje ne dovoljuje, da bi bil navzoč na sojenju. Ne glede na Chiracovo vztrajanje, naj se proces nadaljuje v njegovi odsotnosti, se bo sodišče zdaj po besedah sodnika Dominiquea Pauthea moralo odločiti, ali bo primer opustilo, preložilo ali za- prosilo za dodatno zdravniško mnenje. Sodni proces proti Chiracu se nanaša na dva primera navideznih delovnih mest, ki naj bi jih bili odprli, da bi na ta način pridobili sredstva za Chiracovo stranko v času, ko je bil župan Pariza, med letoma 1977 in 1995. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do deset let zapora in kazen do 150.000 evrov. Sojenje se je začelo že 7. marca, a so ga na zahtevo njegovih odvetnikov prekinili, da bi ugo- tovili, ali primer ni morda zastaral. Ponovno so proces odprli, ko je francosko prizivno sodišče maja zavrnilo zahtevo odvetnikov. (sta) Kosorjeva proti vsem Predsednica hrvaške vlade in vladajoče stranke si vsak dan izmišlja nove spopade, predsednik države pa ob t em ne molči MLADEN MALI ZAGREB (OD NAŠEGA SODELAVCA) Predsednica vladajoče hrvaške stran- ke HDZ in hrvaška premierka Jadranka Kosor prejema v komaj začeti javno- mnenjski raziskavi, s katero iščejo člo- veka, ki zbuja največje zgražanje, od prve minute največ glasov. Mnenje uporabnikov enega od spletnih porta- lov zgolj potrjuje vtis, ki ga je mogoče v zadnjih tednih dobiti v hrvaški javno- sti, češ da HDZ in vlado v Zagrebu vodi oseba, ki vsak dan išče in najde dovolj razlogov za to, da se s kom prepira. Hrvaške parlamentarne volitve bodo najverjetneje 4. decembra, HDZ pa bo svoj predvolilni boj začela po tem, ko bo v Zagrebu 17. septembra zbrala okoli 10.000 privržencev, ki naj bi potrdili, da je Kosorjeva deležna po- polne podpore članov vladajoče stran- ke. Ta shod HDZ bo na istem kraju, kjer je prejšnji premier in predsednik HDZ Ivo Sanader poleti 2009 objavil umik z vseh funkcij in vodstvo stranke in vlade predal svoji namestnici Jadranki Kosor. Kosorjeva takrat ni zahtevala, da bi ji na volitvah v okviru stranke potr- dili položaj predsednice. Medtem se je Sanader znašel v priporu, zoper njega so že izdali prvo obtožnico, čakajo pa ga še druge in te bi lahko potrdile do- mneve, da se je HDZ financirala z uma- V L A D A RF"»' ' F H R V A T S K I £ Jadranka Kosor se prepira z vsemi po vrsti. (Reuters) zanim denarjem. Približevanje sojenja na podlagi teh obtožnic bi lahko vpli- valo na ravnanje Jadranke Kosor. Sodni procesi tik pred splošnimi volitvami bi zagotovo škodovali ugledu stranke in njene predsednice, dolga leta najbližje Sanaderjeve sodelavke. Zoran Milanovic, predsednik naj- večje opozicijske stranke SDP, deležen potrjene podpore celotnega članstva stranke, se prav tako pripravlja na vo- litve, vendar pa zmeraj zavrača prošnje novinarjev, naj se odzove na izjave Ja- dranke Kosor. Očitno je nadvse jasno ocenil, da se želi Kosorjeva zgolj prič- kati, medtem ko vladajo v državi več kot resne razmere, zato mora glavna pozornost veljati rešitvi države iz go- spodarske krize. Ker se torej Kosorjeva ne more pre- pirati s kom v opoziciji, se je lotila pred- sednika države Iva Josipovica, ki spričo svojega ustavnega položaja ne sodeluje v predvolilnem boju. Obtožila ga je, da podpira socialdemokratsko opozicijo in da je cilj njegovega delovanja ustvariti "rdečo Hrvaško". Josipovic ji je seveda ustrezno odgovoril in ocenil, da Kosor- jeva izvaja načrtno strategijo povzroča- nja sporov, glede "rdeče Hrvaške" pa je dejal, da njihova država resnično zar- deva od revščine, brezposelnosti, padca tujih naložb, bedne rasti BDP, pri čemer je za vse to pristojna vlada Jadranke Kosor. Hkrati še ugotavlja, da z rdečo barvo straši stranka, ki "ima v svojem članstvu bivše člane Zveze komuni- strov in ljudi, ki so končali politično šolo ZKJ v Kumrovcu". Med te tečajni- ke je sodila tudi Kosorjeva. Jadranka Kosor ob tem ni zardela, se pa pritožuje, češ da hoče Josipovic ponižati njeno vlado sijajnih rezulta- tov. Komaj je to izjavila, so na skup- ščini Hrvaške gospodarske zbornice objavili prav nasprotne podatke. Izraelske naselbine so ena glavnih ovir na poti k sožitju. (Reuters) Blair išče izraelsko-palestinsk i kompromis Predstavnik bližnjevzho- dne četverice bo skušal najti formulo za obnovitev mirovnih pogajanj, da bi se izognili potencialnemu diplomatskemu spopadu glede palestinske prošnje za priznanje neodvisnosti JOŽEPLESNAR Tonyja Blaira, ki v svojih štirih letih posredniške vloge na Bližnjem vzhodu nima kaj prida pokazati, tudi tokrat čaka Sizifovo delo. Njegova naloga je poiskati izhodišče za obnovitev mi- rovnih pogajanj med Izraelci in Pale- stinci, ki bi bilo sprejemljivo tako za člane bližnjevzhodne četverice (ZDA, Rusije, EU in ZN) kot za obe sprti strani. To pomeni, da bi moral najti konsenz glede štirih ključnih vpra- šanj: začrtanja meje med Izraelom in bodočo palestinsko državo, statusa Izraela, gradnje judovskih naselij na okupiranih ozemljih in vloge ZN. Skratka, v najkrajšem času, danes, se bo sestal s palestinskim predsedni- kom Mahmudom Abasom, v priho- dnjih dneh pa z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, bi moral storiti tisto, kar se ni v nekaj letih po- srečilo ameriškemu predsedniku Ba- r a c ku Obami in letos n j e g o v e mu posebnemu odposlancu Georgu Mit- chellu. Palestinci zavračajo vsako po- misel, da bi Izrael, ki ima 20 odstotkov arabskega prebivalstva, priznali kot judovsko državo, Izrael pa noče spre- jeti ameriškega predloga o umiku na meje z leta 1967, čeprav je predsednik Obama minulega maja navrgel, da bi se obe strani zaradi obstoječih judo- vskih naselij morali sporazumno do- govoriti o zamenjavi določenih delov ozemlja. Dodatni problem je v tem, da so- glasja do t e h v p r a š a nj n i ma niti bližnjevzhodna četverica, kar je po- kazalo njeno zadnje srečanje 11. julija. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako lahko nekdanji britanski p r e m i er Tony Blair nastopa v vlogi predstav- nika velike četverice, če ta nima izde- lanega skupnega stališča. Odgovor se vsiljuje sam po sebi. Blair se je vpregel v voz zadnjega poskusa ameriške ad- ministracije, ki želi preprečiti namero Palestincev, da prihodnji mesec v Var- nostnem svetu zahtevajo priznanje svoje države in polnopravno članstvo v svetovni organizaciji. Barack Obama bi se rad izognil po- tencialno škodljivi situaciji, ko bi bil prisiljen uporabiti napovedani veto in sprožiti nov val ogorčenja arabske- ga sveta, ali pa tvegati razkol z Izrae- lom in njegovimi vplivnimi politični privrženci v ZDA. Doslej noben ameri- ški predsednik ni niti v sanjah skušal prevzeti takšnega tveganja in si poten- cialno uničiti možnosti za obstanek v Beli hiši. State Department je minuli mesec poslal več kot 70 državam di- plomatsko sporočilo, v katerem jih poziva, naj nasprotujejo vsakršni eno- stranski potezi Palestincev v Združe- nih narodih. V njem je zapisano, da bi glasovanje v prid priznanja palestin- ske države destabiliziralo območje Bli- žnjega vzhoda in spodkopalo mirovna prizadevanja. Argument, da bi uresničitev pale- stinske želje po neodvisnosti destabi- lizirala Bližnji vzhod, je privlečen za lase, čeprav mu je mogoče pritegniti vsaj v enem pogledu. Destabilizira- la bi razmere, v katerih lahko Izrael krši mednarodne zakone in nadalju- je zasedbo palestinskih ozemelj. Ne- odvisna Palestina bi namreč postala članica Združenih narodov pod oku- pacijo druge članice svetovne orga- nizacije in Izrael bi težko uporabljal trditev, da gre za "sporno zemljo". Poleg tega bi Palestina postala člani- ca drugih mednarodnih organizacij, med drugimi Mednarodnega kazen- skega sodišča in haaškega sodišča za vojne zločine. Izrael se boji, da bi Pale- stinci v tem primeru lahko legitimno iskali pravico na mednarodnih sodi- ščih in tako, kot pravijo v Jeruzalemu, osamili Izrael in razširili konflikt na nova področja. Palestinski predse- dnik Abas je skušal te izraelske boja- zni omiliti z izjavo, da cilj nastanka palestinske države ni osamitev Izrae- la, temveč "delegitimizacija okupacije palestinskih ozemelj". V teh okolišči- nah in sredi konfliktnih argumentov ima posrednik bližnjevzhodne četve- rice Tony Blair malo možnosti, da bi premostil tako prepad med Izraelom in Palestinci kot nesoglasja v sami če- tverici.