URN_NBN_SI_DOC-O2HIG0YE

T 541 m VEČER Obnova točke nič Na mestu, kjer sta stala nebotičnika WTC, uničena v terorističnem napadu 11. septembra 2001, ko sta se vanju zaleteli ugrabljeni letali, gradijo nov kompleks nebotičnikov, ki naj bi jih postopoma začeli odpirati leta 2013. NEBOTIČNIK SVOBODE Arhitekt: Skidmore, Owings & Merrill. Okras na vrhu tega ikoničnega nebotičnika pomeni arhitekturni poklon svobodi. • Drog spominja na plamenico na Kipu svobode in bo oddajal svetlobo kot novi svetilnik svobode. • Razgledna ploščad s kovinsko-stekleno ograjo bo na višini 415 in 417 metrov, kolikor sta bila visoka uničena dvojčka WTC. • Glavno preddverje bo zaradi večje varnosti ojačano z nerjavečim jeklom in titanom. • Otvoritev leta 2013 SPOMENIK WTC Odkrili ga bodo 11. septembra letos. Na tamkajšnjem trgu so zasadili 400 hrastov in namestili spominske plošče z imeni žrtev. Viri: Lower Manhattan Development Corp., Silverstein Properties Temni odsevi na deseti obletnici 11. septembra V Združenih državah Amerike bodo zaznamovali deseto obletnico terorističnih napadov Al Kaide, pri čemer so povzročili precej nejevolje zaradi na rob odrinjenih reševalcev SEBASTIJAN KOPUŠAR NEW YORK (OD NAŠEGA SODELAVCA) Številni gradbeni delavci so v zadnjih dneh hiteli pospravljati obsežno grad- bišče v osrčju New Yorka. Nad njiho- vimi glavami so najbolj drzni plezali po ogrodju velikega dvigala, ki se je moralo soočiti z orkanskimi vetrovi. Dva tedna pred deseto obletnico tero- rističnega napada na ZDA so v osrčju ameriške brazgotine, na tako imeno- vani Točki nič (Ground Zero) v New Yorku, zaskrbljeno skušali zavarova- ti Trg spomina. V nedeljo, 11. septem- bra, bo na njem ameriški predsednik B a r a ck Obama nagovoril državo, leta 2001 združeno v bolečini, ki jo je spremenila politično, kulturno in fizično. Refleksija o d s o t n o s ti D e s e t l e t je po t e r o r i s t i č n ih napa- dih na New York in Washington so po državi zrasla številni spomeniki, ki Američane spominjajo na skoraj tri tisoč m r t v i h. Osrednja tri so na mestu tragedij: leta 2008 so se s spo- menikom pred Pentagonom spomni- li 184 mrtvih v napadu na ameriško obrambno ministrstvo. 10. septembra bodo v okrožju So- merset v Pensilvaniji odkrili spome- nik štiridesetim žrtvam na letu 93, četrtem ugrabljenem letalu, na kate- rem je menda upor potnikov preprečil trk v Belo hišo ali zgradbo Kongresa v Washingtonu. Točko, kjer je letalo treščilo na polje, Američani imenuje- jo posvečena tla. Osrednja ameriška slovesnost bo v nedeljo, 11. septembra, na Točki nič, velikem gradbišču, kjer namesto po- rušenih dvojčkov raste Stolp svobode, sedaj se uradno imenuje One World Trade Center. Ta bo takrat imel že osemdeset nadstropij, tako da se bo vzpenjal 3 00 m e t r ov visoko proti nebu. Na koncu gradnje leta 2014 bo s 541 metri najvišja zgradba v ZDA. Simbolno pa je najbolj pomemben del obnove Točke nič Trg spomina, postal naj bi nekakšna gravitacijska točka za celotno mesto. Med temelji nekdanjih dvojčkov stojita dva bazena, v katera se zlivata slapova, po njima je celo- ten projekt dobil ime Refleksija od- sotnosti. Vodje projekta, ki so ves čas zago- tavljali, da bo trg do desete obletnice končan, so prejšnji teden zaskrbljeno spremljali poročila o približevanju orkana Irene. Sunki vetra bi lahko poškodovali granitni tlak in polomili lani zasajene močvirnate bele hraste. Častno mesto med njimi ima drevo preživetja, okrasna hruška, ki so jo rešili iz kaosa po napadu, decembra lani pa vrnili v spominski park. Ta je orkan prestal brez hujših posledic, polomljenih je bilo le nekaj vej. "Pri- prave so nam celo koristile, saj smo predčasno odstranili vso odvečno gradbeno opremo in začasno ograjo okoli bazenov," je v sončnem zatišju po odhodu Irene ugotavljal Joseph Daniels, predsednik organizacije, ki skrbi za spomenik in muzej o 11. sep- tembru. P o z a b l j e ni reševalci A vseeno ne gre brez zapletov, med n o v e j š i mi je prepir zaradi križa s točke nič. Reševalci so n a m r eč po napadu odkrili dve jekleni traverzi, ki sta prileteli v sosednjo stavbo in ob- stali prekrižani. Delavci so ju kasneje zvarili, ob njiju pa so utrujeni reše- valci iskali trenutke tolažbe in miru. Prejšnjo nedeljo so ta križ prestavili v bodoči muzej, čeprav sta imeli sku- pini ateistov in judov pomisleke, ker naj bi šlo za krščanski simbol. "Njihov bog se ni dal motiti, da bi preprečil smrt 3 0 00 ljudi, mar mu je bilo le toliko, da nam je podaril nekaj ruše- vin, ki spominjajo na križ," se je hudo- val predsednik organizacije Ameriški ateisti David Silverman. Predsednik muzeja Daniels pa meni, da je križ del zgodbe o padcu dvojčkov. Precej nejevolje in zgražanja je povzročila tudi odločitev, da na osre- dnjo slovesnost ne bodo povabili re- ševalcev, policistov in gasilcev, ki so prvi prišli pomagat. Mestne oblasti so namreč zaradi poostrenega varovanja in pomanjkanja prostora sklenile, da bodo zanje kasneje pripravile poseb- no prireditev. "Razočaran sem, to je popolno ne- spoštovanje do ljudi v uniformah," je m e n il upokojeni policist Anthony Flammia. Tako kot številni njego- vi kolegi je zbolel zaradi strupenega prahu na Točki nič, njihov dolgoletni boj s politiki na državni in mestni ravni, naj jim priznajo dodatne zdra- vstvene stroške in odškodnine zaradi zastrupitev s toksičnim prahom, pa je še en temni madež na spominu ob deseti obletnici. Spomin na črni torek bo pred- sednik Obama obujal na vseh treh osrednjih točkah, v nedeljo, 11. sep- tembra, dopoldne na državni slove- snosti v New Yorku, nato bo odšel v Pensilvanijo, zvečer pa na koncertu za upanje, ki ga bodo priredili v wa- shingtonski državni katedrali. Tudi ta ni ušla naravnim silam, saj so jo nekaj dni pred orkanom začasno zaprli po e n em redkih potresov na vzhodni obali. Sporočilo koncerta naj bi bilo, da je upanje m o č n e j še od delitev, so- vraštva in strahu, s čimer naj bi v ameriški družbeni zavesti po jezi in žalovanju oživili razumevanje, str- pnost in naklonjenost miru. Tega ZDA nimajo vse od začetka vojne proti terorizmu, v kateri je do sedaj umrlo več kot šest tisoč ame- riških vojakov. In na sto tisoče ljudi v državah, ki jih osvobajajo, poroči- la o civilnih žrtvah segajo od slabih d v e s to t i s oč pa vse do m i l i j o na mrtvih v Afganistanu in Iraku. Oziro- ma 300 na vsakega mrtvega Američa- na v napadu 11. septembra. Nekdanja šefica britanske obveščevalne službe MI5 Stella Rimington je celo dejala, da gre za "silovito pretiran odziv". Izmerili so ga tudi finančno, na pri- bližno pol milijona dolarjev vreden napad so se ZDA odzvale z vojnama, ki sta jih stali že 1260 milijard dolar- jev. Mubarakovi nasprotniki se spet soočajo z osovraženo policijo. (Reuters) Nemir ob sojenju Mubaraku Privrženci in nasprotniki strmoglavljenjega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, ki ga na sojenje v Kairu pripeljejo z reševalnim vozilom, so se včeraj spopadali v sodni dvorani in zunaj sodišča, kjer bolnemu bivšemu voditelju sodijo zaradi korupcije in ubijanja protestnikov, hkrati pa je visoki policijski častnik nastopil kot prva priča. Zdaj 83-letni Mubarak, ki so ga na bolnišničnih nosilih pripeljali v kovinsko kletko v sodni dvorani, je prvi arabski voditelj, ki mu sodijo po letošnjih ulič- nih vstajah na severu Afrike in Bližnjem vzhodu. Sodnik Ahmed Refat včeraj ni dovolil televizijskega prenosa te sodne obravnave na policijski akademiji v egiptovski prestolnici (prvi dve obravnavi so lahko državljani spremljali po te- leviziji), hkrati pa je v razpravni dvorani izbruhnil boj, ko so Mubarakovi privr- ženci dvignili njegovo fotografijo, s tem pa razjezili svojce smrtnih žrtev vstaje. V ravsanje so se vključili tudi tožilci. Priče so povedale, da je posredovala policija in prenapeteže ločila. Sodnik je zaradi teh neredov obravnavo preložil, tako da včeraj še niso pričali drugi trije visoki policijski častniki. Nasprotniki Mubaraka so zunaj metali kamenje v policijske vrste, nekateri policisti pa so kamne vrgli vanje. Eden izmed vstajnikov je izjavil, da morajo Mubaraka obesiti in da nočejo novih preložitev sojenja. Nasprotno so privr- ženci bivšega predsednika v bližini izjavljali, da jim je Mubarak zagotovil "30- letno zaščito". Prva priča, policijski general Husein Saed Mohamed Murs i, vodja komu- nikacij v državni varnosti, je povedal, da so policiji ukazali, da protestnike 25. januarja, ko so izbruhnili protesti zoper Mubaraka, razžene z uporabo solzivca in vodnih topov. Odvetnik Gamal Eid, zastopnik 16 od okoli 850 smrtnih žrtev egiptovske ljudske vstaje, je prej za Reuters izjavil, da je Mursi v času vstaje delal v sobi policijskih operacij in da je obtožen brisanja posnetkov tega, kar se je takrat dogajalo v tistem prostoru. (Reuters) Islamabad prosi Kabul za pomoč Pakistanski zunanji minister Rehman Malik je afganistanskega predsednika Hamida Karzaja prosil, naj pomaga osvoboditi več deset pakistanskih otrok, ki so jih ob koncu muslimanskega svetega meseca ramadana ugrabili talibani v afganistanski provinci Kunar ob nemirni pakistansko-afganistanski meji. Okoli 60 pakistanskih otrok iz vasi Bajaur, starih od 12 do 14 let, je pomotoma pre- stopilo državno mejo oziroma prešlo v omenjeno afganistansko provinco, tam pa so jih zajeli oboroženi talibani, ki so potem polovico otrok izpustili, usoda druge polovice ugrabljenih otrok pa še ni znana. Talibani so prevzeli odgovornost za to ugrabitev, navaja uradni Islamabad, utemeljujejo pa jo s tem, da pakistanska vlada podpira boj zoper nje. Ker je Ha- kimulah Mehsud, eden izmed njihovih vodij, omenjal pomembne zmage tali- banov na pakistanskih območjih Svat in Mohmand, azijski analitiki sklepajo, da so ti uporniki izvedli več akcij, med drugim omenjeno ugrabitev. Glede te lep čas ni bilo znano, kje so jo izvedli, naposled pa je pakistanski minister za države in mejna območja Šavkat Ulah Kan povedal, da so otroke ugrabili na afganistanski strani meje in da jih pogrešajo med 25 in 30. Talibani se bodo morali pri svoji odločitvi opreti na sklep sveta plemena Mamund, predsednik Hamid Karzaj pa bi si s svojo vključitvijo v premostitev te krize lahko povrnil zaupanje Islamabada, hkrati pa sumničavi tujini doka- zal, da začenjajo njegove sile v dogovoru z ZDA prevzemati odgovornost za mir in da bodo varnostne razmere v Afganistanu vse boljše. (pi) Vojaki ZN na Haitiju osumljeni spolnega napada Združeni narodi preiskujejo obtožbe, da naj bi bilo pet urugvajskih pripadni- kov mirovnih sil ZN na Haitiju spolno napadlo najstnika. Potem ko je posnetek napada zaokrožil tudi po spletu in sprožil ogorčenje med Haitijci, je Urugvaj v nedeljo že odpoklical poveljnika mornariškega kontingenta na Haitiju, domov pa naj bi se vrnili tudi domnevni storilci. Kot so sporočili iz ZN, so začeli ukrepati takoj, ko so minuli teden izvedeli za obtožbe o domnevnem napadu. Po spletu je namreč zaokrožil posnetek kamere prenosnega telefona, na katerem pet pripadnikov mirovnih sil iz Urugvaja v oporišču ZN na jugu Haitija spolno nadleguje 18-letnika. Preiskavo vodijo tudi sodne oblasti na območju, ki so že zbrale pričanji domnevne žrtve in njegove matere, poleg tega pa pridobile tudi medicinske dokaze za napad. Na obtožbe se je ostro odzval tudi haitijski predsednik Michel Martelly, ki je sporočil, da še čaka na podrobno poročilo, od predstavnikov ZN pa pričakuje, da bodo to- vrstna dejanja v prihodnje preprečili. Mirovna misija ZN je na Haiti prispela po strmoglavljenju nekdanjega pred- sednika Jean-Bertranda Aristidea leta 2004. Odnosi med pripadniki sil in Hai- tijci so že ves čas napeti, ob čemer nekateri sile ZN obtožujejo pretirane uporabe sile. Napetosti so se še zaostrile, potem ko je krivda za lanski izbruh kolere v državi padla na nepalske pripadnike sil ZN. (zur)