URN_NBN_SI_DOC-O2HIG0YE

STATISTIKA INTERVJU BORZNI DAN Povprečne bruto plače višje za 2,1 o d s t o t ka Melita Ferlež, direktorica Henkla Slovenija Ljubljanska borza Plin dražji kot v EU "Le odlični rezultati nam zagotav- ljajo prihodnost v Mariboru" ¡.1 V standardni kotaciji samo padci m SBI TOP -1,37 % 673 671 669 667 665 663 661 659 657 — — 671,15 _ — — _ 668,51 659,38 01.09.11 VEČER 02.09.11 05.09.11 GRVG -1,39 % • 7,15 7,13 7,11 7,09 7,07 7,05 7,03 7,01 6,99 7,14 7,00 01.09.11 VEČER 02.09.11 05.09.1 1 10,50 LKPG - 2 , 29 % 10,7 10,6 10,5 10,4 10,3 10,2 10,1 10,0 9,9 10,26 10,11 01.09.11 02.09.1 1 05.09.1 1 VEČER TLSG - 2 , 84 % 72,0 71,5 71,0 70,5 70,0 69,5 69,0 68,5 68,0 71,00 70,50 68,50 01.09.11 02.09.1 1 05.09.1 1 VEČER Večne dileme državnih podjetij V Ljubljani se je začelo m e d n a r o d no srečanje upravljavcev z državno lastnino JURE STOJAN Najbolj razvite države sveta so že konec osemdesetih let začele na veliko prodajati podjetja v svoji lasti. In ko se je že zdelo, da bo privatizacija zmaga- la, se je v nedavni finančni krizi trend obrnil. Še tako vplivna zagovornica svobodnih trgov, kot je Velika Britani- ja, je podržavila nekaj svojih največjih bank. ZDA pa so ob bankah vstopile tudi v proizvajalce avtomobilov. Tudi zato je ena od osrednjih dilem dana- šnje politike in menedžmenta, kako javni sektor upravlja s svojimi podjetji. Tudi v Sloveniji, kar dokazujejo večne polemike okoli delovanja Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN). V organizaciji Mednarodnega centra za promocijo podjetij (čeprav je njegov sedež v Ljubljani, ima angle- ško kratico ICPE) se je včeraj v ljubljan- skem hotelu Union začelo dvodnevno srečanje predstavnikov institucij, ki po svetu skrbijo za upravljanje, spremlja- nje in vrednotenje podjetij v državni lasti. Okoli sto jih je. Njihove debate se bodo vrtele okoli osmih temeljnih vprašanj. Kdo naj državnim podjetjem postavlja strateške cilje? Kdo je odgovo- ren, da so ti cilji tudi doseženi? Kdo naj skrbi za privatizacijo? Kako naj državna podjetja in država usklajujeta načrtova- nje poslovne strategije? Kakšno naj bo ravnotežje med komercialnimi in ne- komercialnimi cilji državnih podjetij? Kakšno vlogo naj ima v državnih pod- jetjih dialog med javnim in zasebnim sektorjem? Kako naj država izraža svoje interese v nadzornih svetih? Katera dr- žavna institucija naj sploh bdi nad dr- žavnimi podjetji? "Slovenska država je slab lastnik," je včeraj za Slovensko tiskovno agen- cijo komentiral Milan Kučan, nekda- nji predsednik republike. Zatrdil je, da načeloma z javnim lastništvom ni nič narobe, le da mora biti država kot lastnica strateška in odgovorna. "Ta država nima strategije, ne ve niti, kaj hoče ohraniti v državni lasti, niti tega, kako hoče s tem upravljati. Kar naprej si izmišlja nove institucije, ki na koncu dajejo enako slab rezultat." Prva dama najnovejše med temi insti- tucijami, lani ustanovljenega AUKN, je Dagmar Komar. Povedala je, da iz- kušnje iz tujine kažejo, da država kot lastnica ni tako učinkovita in ni tako dober gospodar. "Ravno zato je bila v Sloveniji ustanovljena agencija, z na- menom, da postavimo dobra pravila korporativnega upravljanja. In verja- mem, da smo na dobri poti." Debate udeležencev ljubljanskega srečanja predstavnikov institucij, ki po svetu skrbi- jo z a upravljanje, spremljanje in vodenje podjetij v državni lasti, se vrtijo okoli osmih temeljnih vprašanj. (Robert Balen) Komarjeva ocenjuje, da je treba v Sloveniji uvesti aktivno upravlja- nje, eden od razmislekov agencije pa bo verjetno tudi ta, ali je v državnih družbah smiselno postaviti enotirni ali dvotirni sistem upravljanja. "Vemo, da imamo v Sloveniji dvotirni sistem, ampak verjamem, da se bomo v zelo kratkem času lotili tudi analize, ali bi utegnil biti enotirni sistem bistveno bolj učinkovit. Če bomo imeli strategijo, to pomeni lastniško politiko upravljanja, če bomo imeli regulirane in točno vnaprej do- ločene vse postopke in vsa merila za upravljanje, potem ne vidim prav no- benih razlogov za kakršnokoli nevar- nost." Ameriška pošta drsi v bankrot Vse višji stroški dela in vse manjši prihodki zaradi pojava spleta in e-pošte so povsem izpraznili blagajno ene najstarejših ameriških institucij SEBASTIJAN KOPUŠAR NEW YORK (OD NAŠEGA SODELAVCA) Prebivalci mesteca Reading v zvezni državi Kansas že več kot tri mesece obnavljajo svoje domove, ki jih je spo- mladi porušil tornado. Te dni so doži- veli hladen tuš, ko je ameriška pošta objavila, da morda ne bo obnovila kra- jevne pošte. Ta je v Readingu delovala vse od njegove ustanovitve leta 1870 in je eden od stebrov mesta. A niso osamljeni, pošta, ki je na robu plačilne sposobnosti, želi zapreti na tisoče po- slovalnic in za začetek odpustiti vsa- kega petega zaposlenega. Ameriška pošta se tako kot soro- dne organizacije po svetu že dolgo ubada s finančnimi težavami, saj je razcvet spleta močno načel njene pri- hodke. V zadnjih štirih letih se je števi- lo poštnih pošiljk zmanjšalo za dvajset odstotkov, v primerjavi z letom 2000 pa Američani pošljejo kar dvakrat manj pošiljk z znamkami. Zmanjšuje se tudi obseg oglasne pošte, saj se tudi oglaševalci vse bolj preusmerjajo na splet, vse več Američanov za plačeva- nje namesto na tej strani Atlantika še vedno priljubljenih čekov uporablja elektronsko bančništvo. Hkrati zaradi zavez sindikatom skokovito naraščajo stroški, zapo- sleni pomenijo že 80 odstotkov vseh poštnih izdatkov, precej več kot v pri- merljivih zasebnih podjetjih U.P.S. (za delavce nameni 53 odstotkov stro- škov) in FedEx (le 32 odstotkov). Med največjimi bremeni so plačila za zdra- vstveno varstvo upokojenih delavcev, konec meseca bi pošta zanje morala plačati 5,5 milijarde dolarjev, vendar preprosto nima denarja. Brez nujno potrebnih ukrepov ji bo v začetku prihodnjega leta povsem zmanjkalo denarja, ne samo za plače, tudi za gorivo za poštne tovornjake. "Naš položaj je izjemno resen, brez ukrepov kongresa bomo plačilno ne- sposobni," je v pogovoru za New York Times opozoril direktor pošte Patrick Donahoe. Konec tega proračunskega leta bo izguba podjetja narasla na 9,2 milijarde dolarjev, zato je Donahue predlagal vrsto ukrepov, od ukinitve sobotnega raznašanja, zaprtja 3700 po- slovalnic po vsej državi in odpuščanje 120.0000 zaposlenih, petino vse delov- ne sile na pošti. Donahoe načrtuje, da bodo do leta 2015 stroške s sedanjih 75 milijard dolarjev letno znižal za 20 milijard, pri čemer naj bi število zaposlenih s 653.000 zmanjšal za 220.000, nekaj z odpuščanjem, nekaj z upokojeva- njem in prostovoljnimi odhodi. Pri tem bo imel precej težav, saj pogod- ba s sindikati ne omogoča odpušča- nja. Zaradi tega se dogaja, da delavci nimajo dela, pošta pa jim kljub temu izplačuje plačo. Tako so lani plačali za slabih 31 milijonov dolarjev "čakalnih ur", kar so v prvi polovici tega leta zni- žali na samo 4,3 milijona dolarjev za brezdelje. Povečati želijo tudi prihodke, a to bo precej težje kot rezati stroške. Za- konodaja ameriški pošti prepoveduje veliko dejavnosti, s katerimi se poleg raznašanja pošiljk ukvarjajo pošte v drugih državah. Trenutno razmišlja- jo, da bi začeli raznašati vino in pivo, uvedli reklame na svojih vozilih in zgradbah, začeli prenašati pošiljke na končne naslove za FedEx in U.P.S., uvedli bi radi tudi posebno dostavo za dopise, za katere splet ni dovolj varen. Pri tem so močno odvisni od kon- gresa, ki mora sprejeti ustrezno zako- nodajo, kar v času povsem razklanega zakonodajnega telesa, prežetega z var- čevalno histerijo, lahko pomeni, da bodo ameriški politični prepiri za- mrznili delovanje še enega zveznega servisa. "To je ena najstarejših ame- riških institucij, preživela je izum te- legrafa, preživela izum telefona, zato moramo storiti vse, da jo ohranimo in prilagodimo novim časom," je v New York Timesu opozoril Fredric Rolan- do, predsednik Državnega združenja pismonoš. Trichet za konfederalno upravljanje financobmočja evra Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je na včeraj- šnji konferenci o krizi v Parizu med drugim spregovoril o nujnosti vzpo- stavitve konfederalnega upravljanja financ območje evra. V tej luči se je zavzel za oblikovanje centralnega fi- nančnega ministrstva. Prvi mož ECB je v govoru opozoril, da največja evropska gospodarstva v preteklosti niso upoštevala pravil, vezanih na omejen javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Kriza je po njegovih besedah pokazala, da je treba ta pravila spoštovati in še zao- striti, poročajo tuje tiskovne agencije. Kot je Trichet tudi poudaril v tej luči, je treba nujno okrepiti nadzor nad go- spodarstvi v območju skupne evrop- ske valute. Države z evrom zdaj same vzpo- stavljajo svoje proračune, a bo treba to spremeniti, je zatrdil in dodal, da velja v prihodnosti v območju evra vzpostaviti konfederalno vlado, ki bo imela ministra za finance, od- govornega za solventnost območja evra. Trichet je spregovoril tudi o drugem reševalnem paketu za Grčijo, pri čemer je dejal, da je treba odloči- tve, sprejete na julijskem vrhu evro- skupine, čim prej spraviti v življenje. Govor šefa ECB je sicer potekal v zna- menju vse večje zaskrbljenosti glede stanja grških javnih financ in širjenja dolžniške krize. V težavah pa ni samo Grčija. EU in IMF sta s posojilom lani in letos pri- skočila na pomoč tudi Irski in Portu- galski, v zadnjem času pa se stopnjuje zaskrbljenost, da bi se utegnili v preza- dolženem položaju znajti tudi Španija in Italija. (sta)