URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

f 2 sfr. J SLOVENSKI POROČEVALEC / S t. 11 — is. j a n u a r j a is»r povečati proizvodnost ALI JE RES TRGOVINA odgovorna za visoke cene Podpredsednik izvršnega sveta LRS Stane Kavčič med mariborskimi delavci Maribor, 14. jan. Ob ra zp ra v i o 1sprem em b i tarifn ih pra­ v iln ik o v v zvezi s povišan jem plačn ih sk lad ov se Je po jav il a v m ariborskih d elovn ih k o le k tiv ih v rsta vprašan j, za katera ■o ž e le li pojasn ila in razlage. Zato Je delavsk i klub na T e zn em , kj združuje d ela v . sv e te tega področja, naprosil podpred sedn ika Izvršnega sv e ta LRS Staneta K avčiča, naj bj jih o biskal in odgovarjal na p o sta v ­ ljen a vprašanja. Tov. S tane K avčio se je temu povab ilu od- sv a l In danes pred nabito’ pol no dvorano TAM p oln i d v e u rl p ojasn jeval najbolj ak tualna vp r a ša n ja na še go sp oda rsk e p o ­ litik e in plačnega sistem a. m iran je izra zit ekonom ski In­ strum en t. dn je zato treba pre­ m ije določati tako, da bodo V uvodu je orisal osn ovn e sm ern ice nadaljn jega gospo­ darskega razvoja, nato pa od­ govarjat na vprašanja. Poudarili je, da se morajo d elavsk ; sv eti in vsi organi delavsk ega sam o­ up ravljan ja od ločno borit; proti v sem adm in istrativn im , prim i­ tivn im in birokratsk im strem ­ ljen jem , Ud se še pojavljajo, hkrati pa naj široko odpirajo vrata za po-budo p roizvajalcev, k er se bo le na ta način d v ig ­ n ila proizvodnost dela. P ri p re- miiranju je napačno strem ljen je, naj se d elijo p rem ije vsem u d e­ lovn em u k o lek tivu , k er s e na ta način premilje izpremirajajo v n ek ak šn o so-ciaino akcijo. P rav tisk o pa jo tu d i napačno, da se prem ije p reveč ožijo. Zavedati £e j« nam reč treba, da je pre- A k s d e m i ia z n n n o s i i In umetnosti spominu arhitekta Jožeta Plečnika V v e lik i se jn i dvorana S lo - obrod ile čim več gospodarskih v e n s k e a k a d em ije z n a n o sti in rezu ltatov. Ce je pri tem so - u m e tn o sti v L ju b lja n i je b ila ud eležen čim širši krog k o lek - v č e r a j ž a ln a se ja v p o č a s tite v tiva, je tem bolje, sev ed a ob a p om u ia um r le g a č la n a a r h i­ te k ta J o ž e ta P le č n ik a . S e ji, k i se je je u d e le ž ilo v e lik o š te v ilo a k a d em ik o v , k a k o r tu ­ d i sv o jc i p o k o jn e g a P le č n ik a , j e p r e d se d o v a l J o sip V idm a r. K o je v k r a tk ih b e se d a h p o ­ č a s til sp om in v e lik e g a a r h i­ te k ta in um e tn ik a , je d a l b e ­ se d o p ro f. dr. F r a n c e tu S te le - tu , k i je v d a ljšem p o ro čilu o r is a l P le č n ik o v o o se b n o st in d e lo . P r i tem je o b r a v n a v a l z n a č iln o s ti tr e h P le č n ik o v ih d e lo v n ih o b d ob ij na D u n a ju , v P r a g i in v L ju b lja n i, in u g o to v il, da je P le č n ik v se le j p o jm o v a l a r h ite k tu r o k o t ce­ lo v ito s t lik o v n e g a u stv a r ja n ja , k o t p o e zijo in h k r a ti e tič n i izra z. Ob k on cu n je g o v e g a p r e d a v a n ja je p r e d se d n ik V id ­ m a r z a p r o sil n a v z o č e a k a d e ­ m ik e . da so z e n om in u tn im m o lk om p o č a stili sp om in s v o ­ je g a um r le g a to v a r iša . Upoštev anju »oeialističm ih MČet n agra jevan ja . G ospodarski ra ­ čun sam pa najbolj ja sn o po­ k aže. kotnu in zakaj j« treba p riznava ti premirje. T ov. K av čič je go v o ril tud i o obratn ih d ela v sk ih sv e tih , ki aaj s e po stav lja jo tam , k jer »e za to p okaže d ejan sk a po­ treba . N jih o v položaj Se lahko ured; s statu tom in p raviln ikom podjetja. D alj časa se j e podp red sedn ik S tan e K av čič zadržal na vp ra ­ šanju k ad rovsk e p o litik e v pod­ je tjih in poudaril, da bj m o­ ralo v sak o .podjetje Izdelati svoj program . Skrbno je treba pro­ u čiti potrebe po k v a lificiran ih in v iso k o k v a lificira n ih d e la v ­ cih in u g o to v iti, k ak šn e bodo potreb e v n adaljn jem razvoju. T em u p rim em o je treba p rila­ god iti kad rovsko p o litik o in n a ­ čin . k ak o bodo ta k ad er zago­ to v ili, bod isi s štip end ijam i, p ritegn itv ijo m lad in e ali z n a ­ d a ljn jim izob raževan jem in Iz­ p opoln jevan jem . D oslej »o pod ­ je tja rež e vaj a kad ro v ska vpc « - šan ja p rev eč prak tic ist ično . O k lub ih m lad ih p ro izv a ja lcev in n jih o v i v lo g i je govo rn ik podčrtali pom em bnost p ritegova­ n ja m lad in e. P r i tem pa je tre­ ba up o števa ti težn je m lad in e in se o tresti starokop itn ega g led an ja nan jo, saj bo prav m lad in a n a d a ljev a la izgradnjo socializm a, treba jo je le pra­ v iln o u sm erjati. V raščan je pod jetij v kom une bi s e m oralo pokazat; v v se tesn ejšem sod elo v a n ju pri reše­ v an ju sp lo šn ih p rob lem ov, iz ­ ogibati pa s e je treba v sak ega posegan ja kom un v notran je p o slo v an je pod jetij in narobe. P ri strok ovn em šo lstvu je prak­ sa p okazala, da bo treba u čn e p rogram e prilagodit; potrebam prak se, nu jno pa je treba u stv a ­ riti m a teria lno o sn ovo strok ov ­ n ih šel. Zborovalci so z v e lik im zani­ m an jem sledili; obširnim izv a ­ jan jem podpredsednika K avčiča in ob k on cu izrazili željo, naj b i jih v ečk ra t ob isk a l. R . O. G o s p o d a r s k e v e s t i S seje sveta za zdravstvo LRS L ju b lja n a , 14. ja n . D a n a š­ n jo se jo je r e p u b liš k i s v e t za z d r a v stv o p o sv e til iz k lju č n o r a zp r a v i o p r e d lo g u p r o r a ču n a za le to 1957 in le to š n jim n e ­ g o sp o d a r sk im in v e s tic ija m v z d r a v stv u . K e r so b ila iz p r ­ v o tn e g a p red lo g a p r o ra ču n a č r ta n a s r e d s tv a za z e lo v a ž ­ na p o d r o č ja d e la p o sam e z n ih z d r a v s tv e n ih u sta n o v , je sv e t po iz č r p n i r a z p r a v i č r ta n e p o ­ s ta v k e d o p o ln il, k a r b o z u te ­ m e ljitv ijo p r e d lo ž il v o d o b r i­ te v iz v r š n em u s v e t u LR S . Za n e g o sp o d a r s k e in v e s tic i­ je v z d r a v stv u je le to s p r e d ­ v id e n ih 520 m ilijo n o v d in . Ta s r e d s tv a n a j b i r a z d e lili po tistem p r e d n o stn em redu , k i g a je s v e t d o lo č il n a d a n a šn ji se ji. Strokovnjak UNESCO o našem šolstvu ZAGREB, 14. jan. — N ovi Soilsk; sistem v Ju g o sla v iji, o katerem bo v kratkem razprav­ lja la zv e zn a ljudska skup ščina, je zbudil pozornost p rosvetn ih in pedago-ških strok o vn jak o v v inozem stvu . Z e.o ugodno m ne­ n je o novem šolskem sistem u je izrazil v por-očalu UNESCO strok ovn jak te o rgan iza cije, m a n ! šv ica rsk i pedagog prof. Robert D ottren s po d vom eseč­ n em b ivan ju v Ju g o sla v iji. »Ako se Ju goslovanom posre- 3! izv&sti šolsko reform o, ka­ kršno so s; zam islili«, pravi prof. D ottren s. »v d esetih letih bodo v z g o jite lji iz zahodr.uh d ržav p rih a ja li v Ju go slav ijo , da bi spoznal; te rezultate«. Kot gla-.-ne p rednosti in zna­ čiln o sti .sistema obveznega šo­ lan ja v Ju g o sla v iji navaja pro­ feso r D ottrens dva č in ite lja : ak tivn o sod elo v an je učencev v la stn em izobraževanju in vzga­ jan ju ter p rizad evan je zgraditi celotno osebnost, ko ne bo op rav lja la sam o sv o jeg a n ck li- ca. tem v eč bo sposobna poslu ­ ževa ti se v seh dobrin in p ri­ d o b ite v sodobnega živ ljen ja . V sv o jem poročilu n ava la prof. D o tteen s izčrpno težn je in n a čela , k« vod ijo ju go slo ­ van sk e p rosvetn e d e la v c e :n v so družbo pri uvajan ju n o v e­ ga šolsk ega sistem a, kakor tudi o seb n e v tise razgovorov z ju ­ go slovan sk im i p rosvetn im i d e- la v cš in pedagogi. »P red .og za reform o šolskega e!stem a v Ju go slav iji« , p-ravi v po ro čilu , »prinaša to lik o točnih, čep rav ne tudi novih na žira nj o po treb i p rjlagojevan ja šolsk e u stan o v e pogojem sodobnega ž iv ljen ja , da pom eni v e .ik ko­ rak v bcrbi proti trad icion a li­ zmu v šoli, čigar škod ljivost čed a lje bolj narašča. Ta izre­ dno zam išljen i načrt bi b.Vo treba ob jav iti tudi v drugih državah , da b i ga proučile vse šo lsk e oblasti v zahodnih d e­ m okracijah«. P rof. D ottren s izreka p rizn a ­ n je p rizad evan jem , da bi čim v e č je šte v ilo u č ite lje v in pre­ d a v a te lje v u ved lo nov i način d ela v šolah . Z lasti je zadovo­ lje n z načinom , kako rešu jejo ta problem v H rva tsk i. k jer se v p ion irsk em m estu sta ln o iz ­ m en ju jejo skup in e u čite lje v in k je r se jim v zeilo ugodnih o k o liščin a h nudi možnost, za iz­ pop o ln jevan je in za p raktično p rev erjan je n o v ih učnih m e­ tod. »Ne bč m ogel n ičesa r bolj priporočiti«, pravi prof. D o t­ tren s, »kakor da se taka pobu­ da razširi in omo-gočj., ak o do­ v o lju je jo to fin an čn e m ožnosti, v rela tivn o k ratkem roku m a­ k sim aln em u šte v ilu u čitelje v tak šno izp op o ln jev an je n jiho­ vega strok o vn eg a in pedago­ škega znanja«. Sovjetski Izvoz žit v vzhodno­ ev rop sk e države. Izvoz p šen ice iz S o v jetsk e zv eze v d ržave V zhodne Evrope, v času od 1. januarja do 15. oktobra 1956 je znašal 40 m ilijon ov bu šlov. V istem času leta 1955 je znašal iz­ voz 15 m ilijon o v bu šlov , leta 1954 pa 20 m ilijon o v bušlov. Am erišk e prodaje km etijsk ih p resežkov. Po m n en ju am eri­ šk ih funk cion a rjev bo p ovečan izvoz am erišk ih km etijsk ih pre­ sežk ov v Evropo in na Sredn ji vzhod verjetno nadoknad il ka­ kršno k o li zm an jšan je nakupa iz Japonske. P o p o ro čilih iz T ok i- ja, se je nam reč nova japon ska v lad a od ločila, da začasno n e kupuje am erišk ih p resežkov, po­ sebno p šen ice, tem v eč da kupuje av stra lsk o p šen ico. Am erišk i avtoričatitvn i krogi so v zv ezi s tem iz ja v ili, da se v tem tre­ nutku program p lasiran ja p re­ sežkov izjem no dobro razvija. P ov ečan e k o ličin e p resežk ov p šen ice se dobavlja E vropi, p o ­ sebno V zhodni, da b i n adokna­ d ili prim an jk ljaj v ev rop sk i ž e tv i in pom agali p reh ran i m ad ­ žarsk ih b egun cev . N ov stro j za p roizvodn jo ča so ­ p isn ega papirja. P red sta vn ik kanad sk e m ednarodne družbe za papir je izja v il, da bo novi stroj za p ro izvodn jo ča sop isn ega p a ­ p irja v ZDA prekašal po sv o ji h itro sti n a jb o ljše stroje kanad ­ sk e družbe. S itu a cija p etro leja v F ran ciji. F ran cosk i m in ister za fin a n ce R am ad ler sm atra, d je fran co­ ska situ a cija p etro leja boljša, kot je biti o tem p rep ričan prej. Po n jegov ih o cenah bo k rilo osk rbovan je v janu a rju 80 odst. potreb, m ed tem k o je b tlo to o cen jen o p ro ! z v seg a 70 odstot. V še v e č ji m eri bodo k rite po­ treb e po to r iljum olju , in sicer 85 do 9 odstot. V drugi polovic! leto šn jega leta se lahko p riča­ ku je, da bo p risp eli petrolej kril 90 do 95 od stotkov potreb in bodo v celoti jokrHe potrebe in d u strije po goriln em olju. N orm alno oskrb ovan je z benci­ nom se bo žvdjalo p očasn eje. trgov in i d v ign ila za 2 odst. Iz P oročali sm o, da j« b ila pred d n ev i v C elju kon feren ca, k i so JI p riso stv o v a li p o leg zastopn i­ kov okraja in občin tudi zastop ­ n ik i v seh zbornic ter sekretar S v eta za b lagovn i p rom et LRS dr. B oris Puc. N avzoči so razpravljala o k ri­ tičnem stan ju trgovsk e m reže, potrošn išk ih sv etih in in v e stic ij­ sk ih sred stv ih trgovin e. Z astopniki podjetij in T rgo­ v in sk e zbornice so op ozorili na ob jek tivn e tež a v e in obenem odgovarjali na kritik e, ki so b ile izrečen e na račun trgovin e v zadnjem času. P renočili so, da trgovina ni zain teresirana na dobičku, k i ga mora po sedan jih predp isih itak vsega odvesti v razne p roračune in da je ta do­ biček , itak m in im alen ; saj zna­ ša v g lobalu v v sem ok raju sam o 0,28 odstot. od prom eta. To bi pom en ilo, da p lača potroš­ n ik na račun dobička pri naku ­ pu blaga za 1000 din, din 2.80. R avno tako so pojasn ili, da zna­ ša jo pri nakupu blaga za din 1000, p lače le din 22,6 dočim m a teria ln i st-roški te j e u slu g e in obvezn i p risp evk i družbeni skupnosti din 46,1. V p lačah din 22,6 pa je ob seženo tudi socialno zavarovan je, d a v ek na p lače to je proračunski p risp ev ek od p lač, in stan ovan jsk i p risp evek . Za n eto p la če za izp la čilo je v 1000 din ob sežen ih le 9.8 din. P o ja sn ili so nadalje, da se mar­ ža v trgov in i z indu strij, blagom k ljub uvedb i 2 odst. ob čin sikeg a p rom etnega davka, ni v nobeni tega M sled ilo , da j« marža v p rim erjavi z letom 1955 celo padla, če odbijem prom etni davek . P ovprečna n etto plača trgov sk ega uslužbenca znaša v celjsk em okraju 8.212 din kar je pod b iv šim uradno d oločen im p ovp rečjem za k v a lificira n e de­ lav ce (8.800 din). M esarskim pod jetjem se očita da obračunavajo p revisoko m ar­ žo in da k upu jejo živin o po 60 do 80 din, prodajna cena pa da je 220 din. Z astopnik m esarske­ ga pod jetja tov. Gabrič je pojas­ n il, da po tako nizki cen i .-es kupu jejo am ortiziran e krave, ki pa s e uporab ljajo izk lju čno za predelav^ in n e za predajo v ob lik i sv ežega mesa. Od sobote dalje prodajajo celjsk e m esn ice tri v rste mesa po različn ih ce­ nah. O stala živina se je v no­ vem b ru lani res odkupovala po n ižjih cenah. Posebno sv in je , ki so se takrat odkupovale fco V ojvodina po 165 din za 1 kg živ e teže. Ze v decembru pa je cena zop et poskočila na 195 do 200 din m še po tej ceni je bilo prašiče težko nabaviti, ker je ta cena nižja od* proizvodn e cene. Dokaz za to je postopna uk in i­ tev p ita lišč v ju žn ih krajih naše države, k jer p roizvajalci raje prodajajo krm ila, kot pa da bi red ili svini.ie. C eljska p od jetja so zn ižala ceno m esu od 240 do 260 v I. p o lletju lan i na 200 do 220 v II. polletju . Pri tem je treba p ripom n iti, da mera podjetje kup iti pri v sak em zn ižan ju za 10 din m eso vsaj za 20 din cen eje zaradi n izk ega p ro cen ta k la v - nosti. Najbolj povečati plače prodajalcem SNEG PO VSEJ SLOVENIJI L ju b lja n a , 14. jan . P o n o č i je z a č e lo s n e ž iti po v s e j S lo ­ v e n iji. D o sle j sn e g še n i p o ­ v z r o č il v e č jih z a sto je v v ž e ­ le z n išk em m a v to b u s n em p r o ­ m e tu . K a k o r p o ro ča U p ra v a za c e ste LR S , so p r e h o d n e v S lo v e n iji še v se c e s te ra zen p r e la z o v V ršič, L ju b e lj in P r e d e l, k i pa so p o z im i sp loh n e p r e h o d n i. K je r je p o treb n o , c e ste v e s d an p lu ž ijo . V L ju b ­ lja n i ' s e p r om e t r a z v ija še n o rm a ln o . K ak o r p o r o č a jo iz ž e le z n iš k e d ir e k c ije , p r ih a ja jo v la k i n a jv e č s p e tm in u tn im i z am u d am i, v e n d a r pa n i to n ič iz r e d n e g a . D o sle j tu d i n i n o b e n ih m o te n j v te le fo n s k em in b r z o ja v n em p r om e tu . P o r a zm e rom a le p ih d n e v ih do sr e d e ja n u a r ja b o d o v se k a k o r p r iš li n a sv o j ra ču n tu d i sm u ­ ča rji. Huda kurja in snežni viharji na Goriškem N o v a G o rica , 14. jan . — V z g o d n jih ju tr a n jih u r a h j e z a ­ č e la v N o v i G o rici p ih a ti b u r - ja z b rzin o d o 100 km n a u ro in v p o sam e z n ih su n k ih tu d i d o 110 km . P o šk o d o v a la je v eč str eh . B u r ja je d o s e g la v iš e k v p o p o ld a n sk ih u rah in so m o r a li z a sk r b lje n i sta r ši iti v šo lo po sv o je o tr o k e , da jih sp r em ijo d om o v . V g o ra h in c e lo v A jd o v šč in i, k a k o r tu d i v v se j g o rn ji V ip a v sk i d o lin i d iv ja jo v e s dan siln i sn e ž n i m e te ž i z m o čn o bu.rjo,’ ta k o d a je b il m&d d n e v o m v e č k r a t p r e k in je n e le k tr ič n i tok . S n e ž ­ n i v ih a r ji p o v z r o č a jo v O rnem v r h u , n a C olu in na R a zd r­ tem v e č je zam e te , k i o b č u tn o o v ir a jo p rom et. N a Š em p a - šk em p o lju p a je p o lom ila b u rja ob c e sti v e č sa d n ih d re­ v e s in p o v z r o č ila v e lik o š k o ­ d o n a p o se v k ih . Z n jiv d v ig a k a r c e le o b la k e h um u sa in r a z k r iv a k o r e n in e m la d ih ž it­ n ih k u ltu r . -j p Neurje no severnem Jadranu R ek a , 14. jan . D a n e s je z R e k e o d p lu la le p o tn išk a la d ­ ja »G radac«, n am e n je n a v P a g , v e n d a r p a se je m o ra la z a te č i v e n e g a izm ed v m e s n ih p r ista n išč . Z a r a d i n e u r ja n i o d p lu la n o b e n a d r u g a la d ja z R ek e, k am o r sta p r is p e li sam o d v e la d ji, »O sijek « iz D a lm a ­ c ije in »M ostar« iz L o šin ja , k i p a n is ta p r is ta ja li v vm e s n ih p r ista n išč ih . Z a sto j v p om o r­ s k em p o tn išk em p r om e tu je p o v z r o č il s n e ž n i m e te ž n a v sem p o d r o č ju se v e r n e g a J a ­ d ran a . V S e n ju je d o se g la b u r ­ ja 115 km n a uro, n a R ek i, na R abu in d r u g ih k r a jih pa je n e k o lik o šib k e jša . Z a rad i sn e ž ­ n ih z am e to v je u sta v lje n c e s t­ n i p r om e t č ez V r a tn ik , m e d ­ tem k o se p rom e t č e z G o rsk i K o to r r a z v ija z v e lik im i t e ­ ž a v am i. O p o v e č a n ju p la č , k i g a d o ­ lo č a le to š n ji d r u ž b e n i p la n , ž iv o r a z p r a v lja jo ta k o v s in ­ d ik a ln ih o r g a n iz a c ija h in . v d e lo v n ih k o le k tiv ih . S in d ik a t s i p r iz a d e v a da b i te u k r e p e u p o r a b ili k a r n a jb o lj e la stič n o , da n e b i š li n a lin e a r n o p o v e ­ č a n je p la č. V z v e z i s tem sm o s e za p o ja sn ilo o b r n ili n a p r e d ­ se d n ik a c e n tr a ln e g a od b o ra Zakonski načrti pred pravnim svetom B eograd , 14. jan . V B eogradu bo od 21. do 24. januarja se ja P ravn ega sv eta pri zv ezn em iz­ v ršn em sv etu , na k aterem bodo razp rav lja li o načrtih zakonov o lastnimi posebn ih d elov p oslo­ p ij, o stanovan j sikih zadrugah, o zn an stv en ih u stanovah , o gospo­ da rsk ih zborn icah in združenjih, o sod iščih social, zavarovan ja in o d elo vn ih odnosih v gospo­ darstvu . R azen tega bo P ravn i » v et p rou čil p ravn e prob lem e sk ladov, kak or tudi p rob lem e n a šeg a p ravn ega sistem a in v lo ­ go P ravn ega sv eta v tem sm isu l. Meduniverzitetna konferenca Skop lje, 14. ja n . Iz r e d n a m e d u n iv e r z ite tn a k o n fe r e n c a ju g o s lo v a n s k ih u n iv e r z bo 28. in 29. ja n u a r ja v S k o p lju - R a z p r a v lja li b od o o v s k la d itv i u č n ih n a č r to v n a is tih fa k u l­ te ta h v d r ž a v i, k a k o r tu d i o str o k o v n i p r a k si š tu d e n to v . N a d n e v n em r e d u bo tu d i n a ­ črt sta tu ta S ta ln e m e d u n iv e r - z ite tn e k o n fe r e n c e , k a te r e g la v n a n a lo g a b o k o o r d in a c i­ ja d e l v s e h u n iv e r z v d rža v i. # Vsak č e trte k novi TT , v L ju b lja n i že v sre d o p o po ldn e sin d ik a ta tr g o v in sk ih , g o stin ­ sk ih in tu r istič n ih d e la v c e v to v a riša L ju b a M ija to v ič a . P o ­ v e d a l n am je n ek a j o o sn o v ­ n ih sm e r n ic a h p ri p o v e č a n ju p la č in p ri sp r em em b i ta r ifn ih p r a v iln ik o v v tej g o sp o d a r sk i p a n o g i. P ri p o v e č a n ju za d o lo č e n i o d sto te k naj b i p r išlo do n a j­ v e č je g a z v iš a n ja ta r ifn ih p o ­ s ta v k n a o n ih d e lo v n ih m e ­ stih , k je r d o sle j n iso b ili d o ­ v o lj r e a ln o in p r a v iln o o c e ­ n je n i d e lo v n i p o g o ji, str o k o v ­ n a izob ra zb a in d ru g i č in ite - lji. P o v e č a n je p la č n e g a sk la d a v tr g o v in i n a j b i im e lo n a j­ v e č ji o d r a z p ri p la ča h o n ih d e la v c e v , k i so v tej p a n o g i n o s ilc i d e la . Z la sti b i m o r a li b o lje n a g r a d iti k v a lific ir a n e d e la v c e , k i s e n e p o sr e d n o u k v a r ja jo s p r o d a jo b la g a , k e r so n jih o v e p la č e n a jm a n j k o ­ r ig ira n e. T o p om en i,, d a se b o p o tr e b n o u p r e ti te ž n ji po lin e a r n em p o v e č a n ju v s e h ta ­ r ifn ih p o sta v k , sa j je ta k a te ­ ž n ja š e p o seb n o š k o d ljiv a v tej g o sp o d a r sk i p a n o g i. K a r s e tič e n a g r a je v a n ja v g o stin stv u , je to v . L ju b o M i- ja to v ič d e ja l, da b o p o treb n o b o lje n a g r a je v a ti v o d iln o o se b je te r v is o k o k v a lific ir a n e in k v a lific ir a n e d e la v c e v n e ­ p o sr e d n i p r o iz v o d n ji — v k u ­ h in ja h , sla šč ič a r n a h in na d r u g ih d e lo v n ih m e stih . H k r a ti z z v iš a n jem p o sta v k pa b o p o tr eb n o r e šiti š e n e ­ k a ter a d r u g a v p r a ša n ja . Z la ­ s ti bo treb a u k in iti ra zn e d o ­ d a tn e ta r ifn e p o sta v k e in n a ­ m e s to n jih d o lo čiti e n o tn e ta ­ r ifn e p o sta v k e v o d v is n o sti od d e lo v n e g a m esta . R a zum ljiv o , d a s e s tem i u k r ep i š e n e d a p o p o ln om a r e š iti p r o b lem a n a g r a je v a n ja p o d e lo v n em u č in k u in naj bi z a to d e lo v n i k o le k tiv i in sin - d ip a ln e o rg a n iz a c ije n a d a lje ­ v a le z n a p o ri za u v ed b o b o lj­ šeg a n a g r a je v a n ja po u činku , n e g le d e n a to, da bo v b ližn ji b o d o čn o sti p r išlo do sp rem em b v sistem u fo rm ir a n ja p la č n e ­ g a sk la d a . C e n tr a ln i o d b o r je tud i m n en ja , da bi b ilo k o r istn o n a d a lje v a ti s p r iza d e v a n ji, da bi v r a z ličn ih g o sp o d a rsk ih o r g a n iz a c ija h v s k la d ili ta r ifn e p o sta v k e za e n a k a d e lo v n a m e sta ; p reu č iti pa b i m o r a li tu­ di m o ž n o sti za b o ljše n a g r a je ­ v a n je u č e n c e v v tej g o sp o d a r ­ s k i p a n o g i. IS Z astopniki m an u fak tum lh id galan terijsk ih trgovin so opozo­ rili na pom anjkanje trik otažn e­ ga in vo ln en ega blaga. Indu­ strija pojasnjuje to pom anjkanj« z izvozom , češ da v nasp rotn em prim eru ne bi dobila potrebnih surovin. Industrija res znižuj« . cen e svojem u blagu, vendar pa trgovina tem u zn ižan ju pogosto ne more sled iti. V elika pod jetja nenadna znižanja sv o jih zalog š* p ren esejo, pri m alih pa bi v prim eru znižanja nasitalo resno vp rašan je ren tab ilnosti trg o v i­ ne N erazum ljivo je, kako so s« g ib a le cene ivožen im šiva ln im strojem in drugemu uvoženem u blagu. Tu so biH skoki cen +ak- šni, da jim je tudi v elik o pod­ jetje le s težavo sled ilo. N ep ra­ viln a je politika izvozn ih k o efi­ cien tov , ki znašajo pri trikotaži, ki je deficitarna 3, pri m etr­ skem blagu pa. ki ga je dovolj, pa le 1.5 do 1.7. A li ne bi b ilo narobe bolj prav? Za slabo k va - Liteto raznega m etrskega blaga ni kriva trgovina, ravno tako ne za črne roke krojača, ki s« je umazal pri krojen ju blaga, ki je bilo barvano s slabo barvo. In v esticije v trgovin i so m in i­ m alne. Za in v esticijsk a sredstva sm e trgovina uporabiti le 0.23 odstotka od jrom eta. Od te vso­ te pa mora odvesti v splosno družbeni in v esticijsk i sklad po­ lovico. Od potovice, ki ji pre­ ostan e pa je 20 odstot. b lok ira­ nih. Pri trgovin!, ki ima 40 mi­ lijonov prui eta, znašajo sred ­ stva, s katerim i lahko trgovina prosto razpolaga le ca 40.000 din letno, kar ne zadostuje niti za nabavo h lad iln ika in še manj za sodobno opremo. V razpravi je bilo poudarjeno, da se bo obračun celotn ega do­ hodka v trgovin i v letu 1957 ver­ jetn o b istv en o sp rem en il. Trgo­ vina bo im ela m ožnost u stvarjati večja in v esticijsk a sred stva, obenem pa bo lahko z dohodkom svob odn eje razpolagala. Po predlogu T rgovin sk e zbor­ n ice naj bi potrošhiški sveti po­ stali družbeno upravni organ v trgovin i in to na tak način , da bi potrošniki sod elovali pri upravljan ju trgovine kot člani upravnega odbora. Tako bi po­ trošniki spoznali tudi težav« trgovine in bi jih znali prav to l­ mačiti. Iz vseh razprav je bito vid eti, da se k o lek tiv i trgovin zavedajo sv o je v elik e odgovornosti in da strem e za tem , da nudijo biago našem u d elovn em u človeku po čim n ižjih cenah. —lo Volitve hišnih svetov Okrepitev osnovne organizacije Socialistične zveze Okrajni odbor SZDL v Mariboru je proučil delo osnovnih organizacij in sprejel nekatere sklepe MARIBOR, 14. jan . N a d an a šn ji se ji ok rajn ega odbora SZDL v M ariboru, k i so ji p riso stv o v a li tudi n ek a teri zvezn i in repub lišk i ljud sk i p o slan ci, se je ra zv ila živahn a razprava o p o litičn i in organ izacijsk i u trd itv i osn ovn ih organ izacij S o c ia li­ stičn e zv eze, o n jen ih n alogah v zad ru žn ištvu in o b ližn jih v o ­ litv a h v osn ovn e o rgan iza cije in ob čin sk e odbore SZDL . O snovo za razpravo so dal« u g o to v itv e sek retariata okrajn e­ ga odibora, ki m en i, da je v osnovn ih organ izacijah S o cia li­ stičn e zveze prem alo k on tin u i­ ranega d ela in da se je v mnogih občinah d elo organizacij S ocia­ lističn e zveze in ob čin sk ih lju d ­ sk ih odborov sp o jilo , n e da bi S o cia lističn a zveza kot najbolj množična organ izacija bila sp o ­ sobna u sm erjati d elo občinskih odborov. So tudi ob čine, k jer se ob čin sk i odbor S o cia lističn e zv e­ ze pol leta n,i sesta l, da bi ana­ liziral d elo osn ovn ih organiza­ cij. P o sled ica je bila, da so m ar­ sik je zd ruževali zbore v o liv cev z m nožičn im i sestank i S o c ia li­ stičn e zveze. Razen tega so p e­ reči zun an jep o litičn i dogodki v m inu lem letu nud ili bogato de­ lovn o p od ročje o rgan izaciji Soci­ a lističn e zveze, ki pa so to p ri­ ložnost za sv o je politično delo p rem alo izk o ristile. O snovn e or­ gan iza cije n iso ž iv e le poln ega ž iv ljen ja in n is o r e š ev a l« p ro ­ b lem ov, ki so se p o ja v lja li na n jih o v em področju. V tem je tokati g lavn o oviro za n jihovo v eč jo u trd itev in nap otilo za n a ­ d a ljn je delo. Razprava je pokazala, da je zd ru ževan je dela S o cia lističn e z v eze in občin skega ljud skega odbora delno p osled ica forsira- nja novih občin sk ih ljud sk ih od­ borov. ki so postali sred išče v se­ ga dela. Ta slabost izvira precej tudi od odnosov kom un istov do organizacij S o cia lističn e zveze. Za ta odnos je značilno, da se do organ i dru žb en ega up rav lja ­ nja v rokah g zlitičn o sposobn ih ljudii, katerim bodo pom agali pri rešev an ju prob lem ov. Za v ečjo u trd itev osn ovn ih or­ gan izacij je okrajn i odbor SZDL m ed drugim sp r e je l sk lep o ta j­ nih v o litvah v osnovn e organ i­ zacije. Te bodo zbud ile v eč čuta cdgovorno3ti za funkoitje, k i bo­ do iz v o ljen im zaupane. Hkrati pa bo Okrepil organ izacijo So- ciiaflistične zveze, k er bo za iz­ d e la v o v o liln ih im en ik ov p otreb ­ na tem eljita rev iz ija članov. P rv e v o litv e bodo v m aribor­ sk em ok raju 17. februarja. Člani SZDL bodo v o lili odbore svojih o sn ovn ih organ izacij, nadzorne odbore in d eleg a te za občin ske k on feren ce. Sp rejet je bil tudi k om un isti n aslan jajo na S ociali-' 0 načrtu d ela organ izacij stičn o zvezo sam o tam , k jer so štev ilčn o šibk ejši. Tudi sin d ik a l­ n e organ izacije se prem alo po­ slu žu jejo S o cia lističn e zveze - širjen je svo jega d elav sk ega vp li­ va, za kar je d elno kriva tudi prem ajhna ra zm ejitev dela med sind ikati in S o cia lističn o zvezo. Tov. M ajhen je -v razp ravi po­ udaril, da je m ed najp om em ­ bn ejšim i nalogaip i organ izacij S cia lističn e zv ez« skrb , da bo- SZDL v leto šn jem letu . Ta na­ črt, ki bo poleg celotn ih nalog v seb ova l tudi tek o če naloge, bo v naj v e č ji m eri pom agal pri u trjevan ju osn ovn ih organizacij SZDL in pom agal najti pravo v logo v živ ljen ju n jih ov ega po­ dročja. To ho tudi najboljša pot k pov ečan ju šte v ila član stva, ki zavzem a v m ariborskem ok raju 71 od sto tk ov p reb iva lstva . S p e t je p o t e k l a m a n d a t n a d o b a h i š n i h s v e t o v . T o k r a t že t r e t j a , o d k a r so bili u z a k o ­ n je n i. V t e h d n e h , k o h iš n i s v e t i d a j e j o s v o j i m v o l i v c e m — s t a n o v a l c e m o b r a č u n in s k u ­ p a j z n jin ii s p r e j e m a j o d e l o v ­ ne n a č r t e za n a l e d n j e p o ­ s ta v n a leto , se p r a v g o to v o m a r s i k d o v p r a š a : k a k š e n n a ­ p r e d e k so s to r ili ti d r u ž b e n i o rg a n i v p r e t e k l e m le tu in k a ­ t e r e so r e s n e jš e s l a b o s ti v n j i ­ h o v e m d e lu . S k o r a j v c e lo ti la h k o t r d im o za h iš n e s v e te , d a so se o s a m o s v o j i l i in k o n - so lira li v d e lu . d a so r a c io n a l­ no in s ...o tr n o g o s p o d a r ili s s k l a d i in s ta ln o s k r b e l i za p r a v i l n o te r eloon om ičn o v z d r ­ ž e v a n j e o b s t o je č e g a d a - . v a n j s k e g a fon d a . Todc ne s a ­ m o to ; p r i s p e v a l i so t u d i v v e ­ lik i n e i h k r e p i t v i z d r a v ih , p r i s t n i h in č lo v e š k i h o d n o s o v m e d s t a n o v a lc i . N e z m a n j š u ­ j e m o u s p e h o v , če o p o z o r im na n e k a t e r e il a b o s t i in p r o b l e m e v l a n s k o l e t n e m d e lu h iš n ih s v e t o v . D o b r o in p r a v i l n o u p r a v l j a ­ n j e z a u p a n e g a d r u ž b e n e g a p r e ­ m o ž e n j a j e v s e k a k o r sta ln a in o d g o v o r n a n a lo g a h iš n ih s v e t o v , k i p a j e s e v e d a v m n o - g o č em o d v i s n o o d o b j e k t i v n i h m a t e r i a l n i h p o g o j e v (s ta r o s t h iše , š t e v i l o lo k a l o v itd ). P o ­ s l e d ic a te g a je , da so h išn i s v e t i , p r e d v . e m t i s t i , k i i m a ­ j o l e p e in p r o s to r n e lo k a le v m e s t n e m s r e d iš č u , v m n o g o u g o d n e j š e m e k o n o m s k e m p o ­ lo ž a j u k a k o r o sta li. P r a v nič č u d n o n i p o t e m , da so m a r s i ­ k a t e r i d r u ž b e n i o rg a n i v t a ­ k ih h iš a h p r e m a l o v a r č e v a l i in p o g o s t o c e lo r a z s ip a l i z d e ­ n a r j e m . Z a l tu d i n iso r e d k i h išn i s v e t i , k i z lo r a b lj a jo č •'.voj k o n j u n k t u r n i p o lo ž a j ( im a j o n a m r e č to srečo , d a i m a j o h iš o n a p r o m e t n e m k r a ­ j u in š t e v i l n e lo k a le ) in p a z a r a d i o z k i h d o b i č k a r s k ih t e ­ ž e n j p o z a b i li na š ir š e d r u ž b e ­ n e in t e r e s e . Z n a n a so p r i z a d e ­ v a n j a n e k a t e r i h h iš n ih s v e t o v , d a b i p o v e č a l i n a j e m n i n o za lo k a le . P r i t e m so se k a j m a ­ lo o zira li, k o m u z v i š u j e j o n a ­ j e m n in o , n a fu n k c i o n a ln o s t d o lo č e n e g a lo k a la (m le k a r n a , p e k a r n a itd .) in na n je g o v o d r u ž b e n o p o m e m b n o s t . V t e m p o g le d u j e v s e k a k o r »z a n i m i v p r i m e r h iš n e g a s v e t a . G r a ­ d iš č u 2 v L j u b l ja n i , ki ho če s .;odno o d p o v e d j o p r i d o b i t i 20 m 1 v e l i k lo k a l, k i ga j e d o ­ s le j u p o r a b l j a l o že o s e m le t s e d e m n a j s t t e r e n s k i h in p o l i ­ tič n ih in d r u ž b e n i h o r g a n i­ z a c ij. S la b o g o s p o d a r je n je , n e z a ­ k o n it o d e lo In s p o r i s v e t o v so n e k j e p r i p e l j a l i d o p r i s il n e u p r a v e . S a m o n a p o d r o č j u s t a n o v a n j s k e s k u p n o s ti v o b ­ č in i L j u b l j a n a - C e n t e r je 23 p r is iln ih u p r a v . Č e p r a v g r e d o p r is iln e u p r a v e n a r a č u n s r e d ­ s t e v h i š n i h s v e t o v , v e n d a r n< p o v s o d o p a z i t i m e d s t a n o v a lc i d o v o l j p r i z a d e v a n j , d a bi o d ­ p r a v i l i v z r o k e , z a r a d i k a te r ih je b ila p o s t a v l j e n a p r is iln a u p r a v a . N e d v o m n o je u v e l j a v l j a n j e h iš n ih s v e t o v p r e c e j o d v i s n o od teg a , k a k š n i odno. i v l a d a ­ jo z n o t r a j h iš n ih s v e t o v in pa m e d član i h išn ih s v e t o v t e r sta n o v a lc i. Č e v i d i član h iš n e ­ ga s v e t a v s v o j i f u n k c i ji le m o ž n o s t, da seb i ali k o m u d r u g e m u u r e d i to a li ono z a - . d e v o v s t a n o v a n ju , ali c e lo m is li, d a je v o d n o s u d o s t a ­ n o v a lc e v n e k a j v e č in u k a z o ­ v a le n , p r a v g o to v o v e d ela v s k l a d u s c ilji d r u ž b e n e g a u p r a v l ja n j a . V m n o g i h h iš n ih s v e t i h so po. a m e z n i č lan i s a ­ m o na p a p ir ju , to v e l j a p r e d ­ v s e m za tis te , ki so p r e o b r e ­ m e n j e n i z r a z n im i d r u g im i f u n k c i ja m i. P r a v bi bilo. d a bi s t a n o v a l c i - v o l i v c i iz b ir a l i za h iš n e s v e t e n o v e k a n d i d a ­ te . s e v e d a s p o t r e b n i m i m o ­ r a l n im i k v a l i t e t a m i in pa t a k e lju d i, v k a t e r i h i m a j o z a g o t o ­ v ilo , d a b o d o a k t i v n o in n e ­ se b ič n o s o d e l o v a li v d r u ž b e ­ n e m u p r a v l j a n j u . S t e m p a ni r eč en o , da n e bi m o g li p o d a l j ­ šat j m a n d a t n e d o b e za d o b r e in d e l o v n e h iš n e s v e t e v c e ­ lo ti ali n ji h o v e p o s a m e z n e d e ­ l o v n e član e. V o l i t v e h iš n ih s v e t o v so p o ­ m e m b e n d o g o d e k v n a š e m d r u ž b e n e m ž i v l j e n j u , z a to je še p o s e b e j v a ž n o , k a k o d o b r o so p r i p r a v l j e n i o b r a č u n i za p r e t e k l o le to in p r o g r a m i g o ­ s p o d a r j e n j a za n a s l e d n je p o ­ s l o v n o leto. V t e m p o g le d u h iš n i s v e t i p r a v g o to v o r a č u ­ n a jo n a iz d a tn o v o m o č o r g a ­ n iz a c ij in v o d s t e v S Z D L . O b e ­ t a m o si tu d i la h k o , d a b o d o v le t o š n j e m le tu d o b i l i o r g a ­ n i d r u ž b e n e g a u p r a v l j a n j a s t a n o v a n j s k i h h iš v e č j e p r i ­ s t o jn o s t i. j tem pa tu d i v e č j o o d g o v o r n o s t, r a z e n te g a b o s t a n e d v o m n o p r e d v i d e n o t e r i t o ­ ria ln o z m a n j š a n j e in n o v a v lo g a k r a j e v n i h s k u p n o s t i p r i ­ s p e v a l a k n a d a l j n j e m u r a z v i ­ j a n j u h iš n ih s v e t o v . B . Z ava šn ik