URN_NBN_SI_DOC-O7ZUQKCC

tantov in planerjev sistemov, baz podatkov, telekomunikacij in pro­ gram ske oprem e, osnovo piram ide pa bodo tvorili tehnični operaterji, ki bodo odgovorni za delo z bazami podatkov, vnos podatkov, iskanje inform acij in podobno. T o je res sam o vizija prihodnosti, vendar le-ta ni tako daleč, mi pa šele začenjam o graditi tem elje te piramide. Dolgo smo se obirali in sprenevedali, zato bi lahko z nekaj zlobe naslovili ta sestavek tudi »A T A R I je tukaj — kaj pa sedaj?«. Res, da je precej storil že mali Spectrum in m arsikom u pomagal prestopiti magični prag med svinčni­ kom in čipom, vendar je deloval vse prem alo resno in reprezentativno. P renekateri ga je ozm erjal z igračko, malokdo pa je ugotovil, da sta program a zanj, o katerih smo prej govorili, pravi filigranski mojstrovi­ ni, vredni vsega spoštovanja. Z ato pa je požel nem alo pozornosti med knjižničarji elegantni A T A R I, najprej s svojo PCjevsko in m anagersko pojavo, nato še s svojo zmogljivostjo in prijaznostjo. Takšnega stroja se na pisalni mizi že ni treba sramovati. Le od časa do časa ga je treba m alo prižgati in ugotoviti, če še deluje. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da je vse več navdušencev, ki se dela z računalnikom kljub občasnim neljubim presenečenjem (program i pač še niso do kraja d o­ delani) vse resneje lotevajo. Pogosto so to radovedni in iznajdljivi sa­ m ouki, ki predstavljajo idealno jedro, okrog katerega se spontano širi pozitivni odnos do nove tehnologije. Tak neformalni način zbliževanja je m nogo uspešnejši od frontalnega pouka, ki je presuhoparen, pogo­ sto nerazum ljiv in celo »nasilen« do posam eznika, vodi pa ga običajno strokovnjak računalništva, ki »gotovo ne m ore biti pri pravi, če se po­ govarja s stroji«. Ugotovili sm o torej, da gre za dve popolnom a različni obliki in­ form iranja delavcev. Eno je strokovno izobraževanje, ki zajema m anj­ ši del udeležencev v procesu: to so tisti, ki bodo neposredno zadolženi za delo z računalnikom , ali pa m orajo stvari zaradi svojega položaja v sistem u bolje poznati. Eni in drugi so prisiljeni sesti v šolske klopi; ne­ kateri bodo s tečaji odnesli precej znanja, nekateri skoraj nič, odvisno pač od lastnega zanim anja in motiviranosti. Pri drugi obliki gre za neform alno spreminjanje načina mišljenja širših krogov. Ne toliko za širjenje znanj in poznavanja postopkov, tem več predvsem za širjenje informacijske kulture, pozitivnega odnosa do m oderne tehnologije, ne nazadnje tudi za odpravljanje strahu pred novim , neznanim in tako zelo »nečloveškim«. To je osnovni temeljni kam en, brez katerega se ne m orem o lotiti sedaj tako m odernega raču­ nalniškega »opism enjevanja«.