URN_NBN_SI_DOC-O7ZUQKCC

1.0 Uvod »O pazovanja so me prepričala, da računalniku v knjižnici ni m e­ sta; da so vse obljube v zvezi z njim navadna izmišljotina in sleparija; da je v prim erjavi z drugimi m etodam i izjemno drag in bo v prihodno­ sti še m nogo dražji; da je do skrajnosti ovit v tančice norosti in mu niti najprodornejši umi ne pridejo do živega; da njegova uporaba v knjiž­ nici Ie-to slabi kot uspešen sistem ... in da ga je torej treba že v kali zatreti.« (Ellsw orth M ason, direktor H ofstra University Library, »A long the Academ ic W ay«, Library Yournal, May 1971, p. 1675). M odrega bibliotekarja je nedvom no nekoliko zaslepila neizmerna ljubezen do neoskrunjenih, m orda celo z roko napisanih katalogov in po usnju dišečih kodeksov. M ed brskanjem po zaprašenih policah ga je razvoj obšel in prehitel. Pa mu tega niti ne m orem o šteti v zlo, saj ta­ krat računalniki res niso kazali ravno najprijaznejšega obraza. Res, da je od E N IA C a preteklo precej časa in so šli računalniki že v tisoče, vendar so bili še vedno zelo dragi, veliki in počasni, z njimi je znala ro­ kovati le peščica izbrancev, ki so si znali nadeti aureolo nedotakljivo­ sti, obdelave so potekale skoraj izključno paketno in brez luknjalnika kartic si dela ni bilo mogoče zamišljati. 2.0. Računalnik v knjižnici Razvoj pa je šel nezadržno naprej in že leta 1973 je Palm er obja­ vil študijo o dvajsetih avtom atiziranih knjižničnih sistemih, ki so se razvili v šestdesetih letih predvsem na univerzah, ponekod pa tudi v javnih knjižnicah. Šlo je predvsem za organizacijo avtom atizirane iz­ posoje in nabave, ponekod pa tudi že za izdelavo različnih katalogov, bibliografij, posebnih biltenov in poročil. O bdelave so skoraj povsod potekale izključno paketno in pretežno na IBM strojih. V naslednjih dveh desetletjih se je razvijalo računalništvo mno hitreje, kot so si kdajkoli drznili pomisliti največji optimisti. M ikro­ elektro nik a je z razvojem visokointegriranih vezij in vedno cenejših tehnologij ter m nožico inovacij na področju izdelave pomnilniških m e­ dijev om ogočila nesluteno m iniaturizacijo računalnikov, veliko zniža­ nje njihovih cen in skoraj brezm ejno povečanje zmogljivosti na eni strani, program ska oprem a pa je na drugi strani poskrbela za prim erne kom unikacijske vmesnike m ed človekom in strojem. Računalnik je ta­ ko postal človeku razumljivejši in dostopnejši, torej prijaznejši (user friendly). Z neustavljivim prodorom relativno cenenih in zelo zmoglji­ vih m ikroračunalnikov je postala ta plat razvoja še mnogo izrazitejša,