URN_NBN_SI_DOC-O7ZUQKCC

to kaže dovolj nazorno že sama skovanka »osebni računalnik«. Le-ta je v resnici globoko posegel tudi v človekovo osebno življenje, saj se je iz pisarn pritihotapil dom ov na pisalno, včasih tudi kuhinjsko mizo. T ako intenzivno uvajanje nove tehnologije v skoraj vse dom ene člove­ kovega delovanja ima zelo močan vpliv na tradicionalne delovne od ­ nose, organizacijske strukture ter politiko izobraževanja, planiranja in razvoja družbe nasploh. Knjižnice se tem vplivom inform atike niso mogle izogniti in v tehnološko najbolj razvitih deželah uspešno držijo korak z nekaterim i drugimi panogami. V Veliki Britaniji na prim er uporablja pri svojem delu m ikroračunalnik vsaka peta šolska (univerz- na) knjižnica, m ed splošno-izobraževalnim i pa celo vsaka tretja. R az­ voj uporabniških program skih paketov, telekom unikacijskih zvez ter integriranje in standardizacija sistemov so omogočili izredno široko m ožnost vključevanja m ikroračunalnikov v poslovanje knjižnice — od tehničnih obdelav gradiv, izobraževanja in pomoči uporabnikom , do finančnega poslovanja, odločanja in vodenja ter administrativnih po­ slov. V široko razvejanem knjižničnoinformacijskem sistemu Sloveni­ je, ki ga tvorita dva m očna podsistem a (splošnoizobraževalne in znan­ stvene, univerzne ter specialne knjižnice) z okrog 2.000 delavci, skup­ nim fondom okrog 8 milijonov enot knjižničnih gradiv, letnim priras­ tom okrog 350.000 enot in letno izposojo 7 milijonov enot, je vsaj del­ na avtom atizacija poslovanja knjižnic že dolgo časa nujno potebna, vendar za to ni bilo kaj prida storjenega. Nekoliko bolje so se odrezali inform acijsko-dokum entacijski centri, ki pa vzdržujejo le računalniške dokum entacijske baze podatkov. M ed knjižnicami je šele v zadnjih le­ tih nekaj redkih izjem, ki težijo k modernizaciji in dograjevanju en o t­ nega avtom atiziranega sistem a za pretok informacij. 2.1. Zakaj avtomatizacija? Logično vprašanje se postavlja samo po sebi: zakaj sploh vpeljati računalnik v knjižnično poslovanje? Razlogov je več, od objektivnih in racionalnih do bolj subjektivnih in manj racionalnih (knjižnica bo vi­ deti bolj m oderna; z novo tehnologijo natrpano delovno okolje daje občutek veličine in pom em bnosti; pri sosedih imajo računalnik, imej­ m o ga še mi, itd.). Osnovni pravi razlogi pa so: 1 — enako delo opravim o z manjšim naporom (s tem dosežemo stabilizacijo kadrov, nikakor pa se število delavcev ne zmanjša!) 2 — večji učinek ob enakem vloženem delu 3 — razširitev uslug, ki jih ročno ne bi zmogli (specialne biblio­ grafije, selektivna diseminacija informacij itd.)