URN_NBN_SI_DOC-O7ZUQKCC

mi. Ž e prej smo ugotovili, da nam takšna rešitev samo razširi krog m ožnosti in jih nikakor ne oži. 2.3.0. Kaj avtomatizirati in kako Z aradi eksponentne rasti raznovrstne literature so naglo narasli tudi stroški in težave z njeno nabavo in dokum entiranjem , spektakula­ ren razvoj tehnologije za obdelavo informacij pa je le porodil upe, da se bo zm anjšalo brem e, ki pritiska na knjižnično kontrolo in obdelavo vseh teh gradiv. V svetu vlagajo ogrom na finančna sredstva v razvoj takšnih m ožnosti, saj je bilo v zadnjih desetletjih posvečeno precej po­ zornosti problem om avtom atske predm etne klasifikacije in izdelavi strojnih katalogov. Vsa dela v knjižnici so usm erjena v evidenco in kontrolo knjižnič­ nega fonda, v njegov izbor, razvrščanje in urejanje, nabavo, oprem o, katalogizacijo in evidenco izposoje. Zaradi tako pisane palete različnih in v sebi dokaj zaključenih celot je lahko avtomatizacija knjižnice sa­ m o parcialna in pokriva le nekatere funkcije poslovanja, lahko pa je seveda integralna in se uveljavlja na vseh področjih delovanja sistema (knjižnice). V glavnem je opaziti povsod, tudi v tehnološko najbolj razvitih deželah, parcialni pristop, saj navadno v začetku, to je ob uva­ janju računalniške obdelave, še ni povsem jasno, da bo avtomatizacija koristila več kot enem u sam em u nam enu. Tak pristop je lažji, spre­ m em be za vse udeležence manj boleče, hkrati pa lahko vse napore us­ m erim o v reševanje najbolj žgočega problem a in tako ne drobim o svo­ jih že tako skrom nih sil. Knjižnice so običajno skušale uporabiti računalnik, naj bo to naj­ novejši m ikroračunalnik ali veliki centralni sistem šestdesetih let, predvsem za opravila, ki jih že od nekdaj opravljajo — tokrat seveda bolj ekonom ično. V tem prim eru gre za navadno substitucijo in včeraj­ šnje klasično ročno opravilo se sprem eni v m odernizirano in avtom ati­ zirano rutino, to pa ne pom eni nujno tudi povečane efektivnosti. Pre­ m alo se zavedam o, da nekritično sprejem anje inform atike še ne zago­ tavlja večje kvalitete dela. Če pa uvajamo m oderne m etode in sredstva inform atike kritično in racionalno, dobi nase delo novo vrednost in kvaliteto, ki se kaže kot zmanjšanje operativnih stroškov, večje zado­ voljstvo uporabnika, večja produktivnost, skrajšani časovni cikli, ino­ vacije in nove iniciative itd. Ugotovili bomo, da gre bolj za človeški faktor, to je pozitiven odnos in prim erno poznavanje problemov, ne toliko za tehnično oprem ljenost in zmogljivosti računalniške konfigu­ racije.