URN_NBN_SI_DOC-O9IDFDQX

Knjižnica 41(1997)2/3 Uvod 23.septembra leta 1830 je pri bogu in cesarju prisegel slovenski predstojnik- bibliotekar licejske knjižnice v Ljubljani. Zavezal se je, da bo licejsko knjižnico upravljal natanko po veljavnih predpisih, da bo skrbel za postavitev, hrambo in vzdrževanje reda med knjigami, pravilno izdeloval in vzdrževal kataloge, pazil da bo knjižna zaloga evidentirana ter dajal bralcem na razpolago knjige, ki si jih želijo. Prisegel je, da bo za knjižnico kupoval le knjige, ki jih le-ta resnično potrebuje, da ne bo favoriziral posamičnih strok in da bo vedno delal v splošno dobro ustanove 1 . Človek, kije v nemščini izgovarjal to zaprisego, je bil Matija Čop. Naziv vodje knjižnice in licejskega bibliotekarja bo spremljal njegov podpis na uradnih dokumentih le slabih pet let do prezgodnje smrti v Savi leta 1835. Piedestal najbolj izobraženega Slovenca svoje dobe, na katerega so ga takoj po smrti postavili že njegovi sodobniki in Čopova vpetost v proces izgradnje slovenske nacionalne identitete, so usmerjali raziskovalce proč od njegovega poklicnega dela. Številni avtorji so se lotevali raziskav Čopovega duhovnega obzorja, njegovega vpliva na Prešerna, njegovih literarno zgodovinskih raziskav, vloge v črkarski pravdi, sodelovanja pri izdajanju Kranjske Čbelice, nasprotno pa je Čopovo bibliotekarsko delo, ki ga je po mnenju nekaterih avtorjev opravljal po sili razmer 2 , le slabo raziskano. Kljub temu da se po 1 Omenjena prisega je bila predpisana z dekretom Visoke študijske komisije na Dunaju, ki je imela v pristojnosti javne knjižnice. Dekret je bil izdan julija 1807 in vključuje tudi besedilo prisege, ki jo je ob nastopu službe mora! dati kustos knjižnice (Glej: Grassauer, Ferdinand: Handbuch fiir Universitats- und Studien-Bibliotheken. Wien, 1899,185-186). Do leta 1830 nisem zasledila novih predpisov, ki bi tekst omenjenih priseg spreminjali. 2 Janku Kosu se v njegovi monografiji o Čopu ob zaposlitvi v knjižnici zapiše za našo stroko tako značilno mnenje: To pač ni bil poklic, ki bi si ga želel. Toda bil je olajšanje v primerjavi s šolskim delom. (Glej: Kos, Janko: Matija Čop. Ljubljana, 1979,118)