URN_NBN_SI_DOC-O9IDFDQX

Kodrič-Dačič, E. Matija Čop in njegov prispevek k slovenskemu bibliotekarstvu Čopu danes imenuje naša najbolj prestižna bibliotekarska nagrada, so razis- kave njegovega bibliotekarskega dela šele na začetku. Praviloma ne segajo dlje od splošnih orisov dela, ki ga je opravil v Licejski knjižnici 3 . Še vedno nam je neznano, kakšnim navodilom je sledil, ko je upravljal licejsko knjižnico in v kolikšni meri jih je upošteval. Ne vemo, kako globoko je bilo njegovo poznavanje stroke in v kolikšni meri so njegove operativne odločitve iz tega tudi izhajale. Namen članka je zato raziskati ta del Čopove dejavnosti in osvetliti njegov dejanski prispevek k razvoju slovenskega bibliotekarstva. Čop seveda rezultatov svojih študij in razmišljanj v tej smeri ni objavil. Razberemo jih lahko le iz ostankov njegovega dela v današnji Narodni in univerzitetni knjižnici ter iz zapuščine njegovih zasebnih dokumentov in uradnih spisov, ki so danes večinoma shranjeni v Arhivu Slovenije. Kot predstojnik knjižnice je bil namreč Čop dolžan redno poročati guberniju o delu knjižnice ter izpolnjevati njegove zahteve. Ena izmed njih je bila tudi reorganizacija Licejske knjižnice. Gubernij je namreč 9. julija 1830 zahteval, naj Čop v roku šestih tednov poroča kako, v kolikšnem času in s kakšnimi sredstvi je mogoče knjižnico preurediti po pravilih strokovnih navodil, kijih je leta 1825 v obliki začasne inštrukcije za univerzitetne in študijske knjižnice predpisala visoka študijska komisija 4 . Čop je svoj poskus reforme predložil šele 20. marca 1831 5 , Visoka študijska komisija pa ga je z manjšimi pripom- bami potrdila 3.marca leta 1832 6 . Poskus reorganizacije, ki ga je Čop predložil guberniju in Visoki študijski komisiji, dokumentira njegovo poznavanje bibliotekarske stroke, izjemno razgledanost in željo po spoznavanju fonda knjižnice ter racionalen pristop k praktičnemu knjižničarskemu delu. Čop se v bededilu sicer sklicuje na sodobno bibliotekarsko literaturo, vendar pri rešitvah daje prednost lastne- mu znanju in racionalnim praktičnim rešitvam. Način predstavljanja za- pletene problematike, kompleksno podajanje rešitev, ki je utemeljeno z aktualnimi strokovnimi referencami, uvršča Čopov poskus reorganizacije 3 Podobno brezbrižno je slovensko bibliotekarstvo tudi do dela Jerneja Kopitarja. Čopa in njegovega sodobnika Kopitarja je namreč družil tudi isti poklic. Kopitar je kot bibliotekar delal v Dvorni knjižnici na Dunaju od leta 1810 do svoje smrti avgusta leta 1844. V svoji bibliotekarski karieri se je povzpel od četrtega skriptorja do prvega kustosa in dvornega svetnika (predstojnika knjižnice) in pri tem pokazal podjetnost in ambicioznost, ki ju Čop ni imel. Odlično raziskavo dela Jerneja Kopitarja kot bibliotekarja je objavila Eva Maria Huttl-Hubert v člankih: Bartholomus Kopitar und die VViener Hojbibliothek (Osterreichische Osthefte, Wien, 36(1994)3, 521-587) in Kopitar als Bibliothekar (Kopitarjev zbornik. Ljubljana, 1996, 57-69). Žal ni noben od člankov preveden v slovenščino. 4 Instruction fiir die k.k. Universitdts- und Studienbibliotheken, provisorisch erlassen mit Stud. Hof.-Commm.-Decrete vom 23.Juli 1825. Glej: Grassauer, Ferdinand: Handbuchfr Universitdts- und Studien-Bibliotheken. Wien, 1899,191-224 5 Arhiv Slovenije, Konvolut no.5 90, Dokument 4699/1832 - bivši gubernij, fascikel 54/3 6 Arhiv Slovenije, Konvolut no. 590, Dokument 4699/1832 - bivši gubernij, fascikel 54/3 in NUK, Rokopisna zbirka, Ms 496