URN_NBN_SI_DOC-ODCGSX2X

DANES Vas-ja Jager "Nimamo niti toliko, da bi šli pred parlament! 11 Medtem ko se slovenske politične stranke obmetavajo s povsem abstraktnimi temami, kot je brskanje po arhivih mrtvih obveščevalnih služb, se družbena realnost dogaja daleč od tiskovnih konferenc in napihnjenih govorov. Njen pomemben del je po- grom nad tujimi delavci, ki množično zapuščajo našo državo po letih gradnje Pomtekinove vasi, za katero se danes lahko skrivajo desni in levi. A naši politiki sedanjosti ne vidijo, dokler ni arhivirana, in šele ko bodo bosanski delavci varno zapečateni kot del statistike, se bodo morda spomnili nanje. Takrat bo mogoče tudi premier Pahor obiskal kakšno umazano, zatohlo sobo v katerem od samskih domov in stisnil roko poslednjim čarodejem, ki to, za kar njemu ne zadostuje tri tisočakov, sami storijo za deset- krat manj preživijo skozi mesec. Ob stiskah, ki so jih in jih še doživljajo migranti v primerih Vegrad, Prenova in sedaj SCT ter Gratim, se poraja vprašanje, ali je bosanski delavec za našo družbo enako vreden kot slovenski. Z vidika produktivnosti gotovo, s perspektive populističnega potenciala pa so tujci tretjerazred- ni in za politike nezanimivi; če lahko "prave inu plave" Slovence takoj zbobnajo na okope, kadar gre za obrambo pravic domače delovne sile, pa ob preveč zavzetem zavzemanju za migran- te tvegajo celo izgubo dragocenih odstotkov že tako nizke podpore. Iz neodzivnosti države in politike tako veje niti ne preveč spretno prikrita ksenofobija, v imenu katere se pristojni obračajo vstran, ko Slovenija po letih izkoriščanja bruha nazaj izčrpane tujce. Izgovarjanja na podhranjenost in celo nesposobnost inšpekcijskih služb in zavoda za zaposlovanje služijo le zakrivanju resnice, ki je nihče ne upa povedati na glas: da jih ne potrebujemo več, ker je naša infrastruktura dograjena, in da si načrtovalci politik srčno želijo, da se čim prej poberejo, od koder so prišli, nadomestijo pa naj jih domačini, ki bodo davke plačevali Sloveniji in ne Bosni. Šele ko se bo to zgodilo, bo naša država čudežno našla voljo in sprejela ustrezne predpise za zaščito delavcev, spremenila v nebo krivično stečajno zakonodajo in sklenila socialni sporazum z Bosno. Do takrat tuji delavci ostajajo na plečih Rdečega križa, saj nimajo denarja ne za hrano in ne za vrnitev v domovino. Potuhnjeno dopuščanje sramotnega ravnanja z migranti je tako odsev resnice o slovenski "evropskosti": kdo lahko še trdi, da smo boljši od francoske- ga absolutista Sarkozyja, ki je Romom ob izgonu iz države v žep stisnil vsaj nekaj drobiža za pot domov? Če je družina Hosnija Muba- raka res težka nekaj deset milijard evrov, v tujini ne bo le našla azila, ampak bo kakšno državo lahko kupila. Medtem ko se bliža oblet- nica kalvarije delavcev kočevske Prenove, se sra- motna zgodovina ponav- lja: kakšnih 30 zaposlenih v domžalskem podjetju Gratim že tretjino leta ni prejelo niti ficka plačila za svoje delo in njihovo preživetje je odvisno od pomoči humanitarnih organizacij VASJA JAGER UROŠ ESIH "Ne m o r e mo ne nazaj in ne naprej. Tukaj živimo z evrom na dan, domov pa ne moremo, saj nimamo denarja za pot. Tavamo naokoli po Sežani kot živi mrtveci." Krepak, starejši možak s sivi- mi brki je sklonil glavo in skril obraz, na katerem so se nabirale solze; v sobi, v kateri se je zbralo dvanajst lačnih in obupanih mož, je zavladala mučna tiši- na. Na trdih obrazih se je zrcalil obup, nihče izmed njih ne ve, kaj bodo jutri jedli. Skoraj eno leto po agoniji delav- cev kočevske Prenove, ki je do obisti razgalila brezobzirnost izkoriščanja tuje delovne sile v Sloveniji, se zgodba ponavlja na primeru bosanskih zidar- jev domžalskega podjetja Gratim. Zara- di plačilne nediscipline, ki je spravila na kolena njihovega delodajalca, že štiri mesece niso prejeli niti evra plači- la za svoje delo, in medtem ko se firma bori z dolžniki, se okoli 30 njenih zapo- slenih bori za golo preživetje. Za Gratim delajo gratis- Njihov položaj je sramota za pravno državo, saj jim je bila kršena cela gora z zakoni določenih pravic. Najstarejši med njimi nam je povedal, da regresa ni dobil izplačanega že deset let, vse odkar je začel delati pri omenjenem podjetju. Njegov mlajši kolega pa nam je pokazal plačilno listo, s katere je raz- vidno, da je zadnja plača, ki jo je prejel mesece nazaj v letu 2010, znašala 410 evrov, kar je za 160 evrov pod pragom zakonsko določene minimalne plače. Na vprašanje, kako je lahko s tem de- narjem preživel štiri mesece, samo sko- migne z rameni: "Naučiš se preživeti, saj smo preživeli tudi vojno. Nekaj si sposodiš pri kolegih, nekaj nam je dala socialna, vsaj tistim, ki imamo v Slo- Zgodba kočevske Prenove se ponavlja na primeru delavcev podjetja Gratim, ki ima sedež v stanovanjskem bloku v Domžalah. (Igor Napast) veniji prijavljena stalna prebivališča." Slednji so prejeli po 230 evrov enkrat- ne socialne pomoči, ostali, manj sreč- ni, pa so odvisni od prehrambenih paketov Karitasa in Rdečega križa. "Že tedne in tedne jemo samo te nesrečne makarone; pri ušesih mi že gledajo ven!" je potožil na kratko ostriženi možak v usnjenem jopiču. Žrtve plačilne nedis-cipline? Vendar bi jim bilo precej lažje, če bi vsaj komunikacija z delodajalcem tekla, kot bi morala, so n am družno zatrdili. Menda direktorja Gratima, Mesuda Ibričica, niso videli že nekaj časa, pred tem pa jim je večkrat oblju- bil, da jim bo dolgovane obveznosti izplačal zdaj-zdaj. "Vedno je govoril: 'V sredo, v četrtek, jutri' ..." Toliko ted- nov je že minilo, ta 'jutri' še vedno ni prišel, mi pa stradamo," se je razjezil eden izmed delavcev. Nam je Ibričica uspelo priklicati na telefon brez vsa- kih težav in predstavil nam je še drugo plat zgodbe: res je, da svojim zidarjem dolguje kar precej denarja za plače (a ne tudi regresa, ki naj bi jim ga izpla- čeval po obrokih), vendar naj bi bila odgovornost predvsem na strani njego- vih dolžnikov. "Ni mi vseeno zanje, res ne, a sredstev za plače ne morem vzeti od nikoder, saj me bodo pokopali dolž- niki, ki se norčujejo iz pravne države," n am je zatrdil in posebej izpostavil podjetje Tita iz Nove Gorice, ki naj bi Gratimu dolgovalo približno četrt mili- jona evrov (pisne odgovore na naše po- izvedbe so nam obljubili "v kratkem"), približno 140.000 evrov pa mu menda dolguje neka belgijska firma. Najemnina, vredna predsedniškega apartmaja Posedli so po pogradih sredi tesne, a snažne in urejene sobe, nekaj nas je sedelo za mizo. Na prvi pogled so raz- mere, v katerih živijo, precej boljše od bede, v kateri je prebivalo na stotine migrantov po zakotnih samskih do- movih in v na pol podrtih stanovanj- skih hišah. "Že res, a tam jih je v sobi prebivalo po sedem, osem, tukaj pa se nas na šestdesetih kvadratih stiska po dvanajst!" nam je povedal najbolj zgo- voren med delavci, črnolas, umirjen možak pri štiridesetih. Delodajalec, ki je hkrati tudi lastnik apartmaja, jim je najemnino v višini 150 evrov na posameznika trgal kar od plače, dokler so jo prejemali. Enostaven izra- čun pokaže, da je firma za najemnino dvosobnega apartmaja torej računala astronomskih 1800 evrov. "Poglejte, morda se res sliši veliko, a tudi naši stroški niso nizki," nam je zatrdila Ibričiceva računovodkinja, kateri je njen direktor ob naših po- izvedovanjih po telefonu predal slu- šalko. "Samo elektrika nas stane po 500 evrov na mesec, plačujemo jim či- stilko, za nameček pa smo morali za- posliti oskrbnika, ki skrbi za redno ločevanje odpadkov." Čakajoč na direktorja Ibričica Nesrečnikom, ki kot duhovi brezciljno blodijo po Sežani, pa je teh 150 evrov, ki jih plačajo vsak za svojih pet kva- dratnih metrov prostora, zadnja skrb. Povsem zadovoljni bi bili že, če bi do- bili vsaj kakšnih 300, 4 00 evrov, da bi se lahko skozi mesec pretolkli brez vsakodnevnega spraševanja, ali bodo lahko jedli ali ne. "Vse, kar hočemo, je pošteno plačilo za pošteno delo. Ne za- nima nas, s kakšnim avtom se vozi naš direktor, ne koliko stanovanj ima po Sloveniji. Želimo si le, da bi lahko pre- živeli in obenem poslali nekaj denar- ja družinam domov," so n am enotno zatrdili. Direktor Ibričic n am je zatr- dil, da bo že danes obiskal svoje zapo- slene in jim predstavil vzroke, zaradi katerih že štiri mesece nimajo niti za kos kruha. "Pojasnil jih bom, da se bo- rimo kot nori, da bi ohranili podjetje. Računam, da bomo do petka, najka- sneje do ponedeljka zbrali denar za plače," nam je še dejal. A vsega navaje- ni delavci ne verjamejo nikomur več. "Kako nam bo plačal, ko pa ima bloki- rane račune? Verjeli bomo, ko bomo imeli denar v rokah," se je na koncu pogovora razvnel moški v obrabljeni jakni iz džinsa, ki je vse dotlej molčal; drugi mu je pritrdil: "Potrpljenje nas mineva, a na koga se lahko obrnemo? Pravna država za nas, reveže, ne obsta- ja, da pa bi lahko iz Sežane šli protesti- rat pred parlament v Ljubljano, pa niti nimamo denarja." Naj vlada pomag še SCT-jevim delavcem Vlada je pomagala SCT-ju pri sklepanju in iskanju poslov, sodišče mu je dovolilo prisilno porav- navo, kdo bo pomagal izkoriščenim in izmozga- nim delavcem, kijih zdaj SCT podi na cesto? ALEŠ KOCJAN Približno 350 delavcev, ki so bili zapo- sleni v SCT-jevih hčerinskih družbah Gen in Obrati, je v minulih dneh dobilo odpoved, danes so nekateri z eno nogo na cesti, tisti, ki so dobili odpoved prej ali pa jih odpušča katero drugo hčerin- sko podjetje iz skupine SCT, ki še ni šlo v stečaj, pa so dobili poziv, naj se izse- lijo iz samskega doma. Samski domo- vi, ločena podjetja od SCT, a vendar v lasti SCT, jim za posteljo (v premajhnih sobah se namreč gnete več delavcev) zaračunajo med 130 in 180 evri. Odvi- sno pač od "standarda", ki ga ponuja dom. Danes, ko so nekateri ostali z de- lovno knjižico v roki, jim hočejo vzeti še posteljo. Številni so se že vdali, pobrali šila in kopita in se vrnili v Bosno, nekateri pa so včeraj ob pomoči nevladne orga- nizacije Nevidni delavci sveta orga- nizirali protest pred Novisto, upravo SCT-jevih samskih domov. "Ne b om odšel. Boril sem bom do konca. To je moja država. Najboljša leta sem pustil v Sloveniji, zdaj pa me mečejo na cesto in iz doma," je žalost delil z nami Zuh- dija Nišic (42), ki že enajst let dela pri SCT. Po enajstih letih dela mu dvanaj- stič enoletne pogodbe niso podaljša- li, uprava samskega doma, v katerem biva, pa ga poziva, naj zapusti dom. Organizacija Nevidni delavci sveta je včeraj objavila zahtevke za pomoč množici delavcev in jih naslovila na SCT in Zavod za zaposlovanje, danes iste zahteve romajo še v Velenje, na občino in v Vegrad in tamkajšnjim upravljavcem Vegradovih samskih domov. Nevidni delavci sveta zahte- vajo, da gradbena podjetja, ki so se znašla v finančnih težavah, delavcem kljub prenehanju zaposlitve dopustijo nadaljevanje bivanja v domovih, in to brezplačno. Zahtevajo takojšnjo usta- vitev izgona delavcev, ki jim zaradi izgube zaposlitve preneha dovoljenje za prebivanje, in tudi takojšnje izplači- lo nadomestila za primer brezposelno- sti vsem delavcem, ne glede na to ali imajo v Sloveniji začasno ali stalno do- voljenje za prebivanje. Zahtevajo tudi izplačilo odpravnin, neizplačane plače, regres, socialne prispevke za nazaj, ki jih delodajalci sistematično in ob ved- nosti države niso plačevali. "Država je pomagala gradbenim podjetjem," je včeraj razočarano razlagal Besim Ha- sancevic (30), ki je štiri leta garal pri SCT, danes ga preganjajo iz doma, ker je ostal brez službe. V času včerajšnjega protesta je sicer uprava SCT-jevih samskih domov spo- ročila, da delavci, ki so zaradi stečaja družb SCT Gem in SCT Obrati, ostali brez zaposlitve, ne bodo odjavljeni iz nastanitvenih domov, dokler ne dobi- jo sredstev iz jamstvenega sklada in nadomestila iz Zavoda za zaposlova- nje. Toda problem ostaja skupina de- lavcev SCT, katerim je v preteklosti že potekla pogodba o zaposlitvi za dolo- čen čas in jim zato ne pripada brezplač- no bivanje v nastanitvenih domovih SCT. Kot nam je zagotovil Jože Boben iz Zveze svobodnih sindikatov, so z SCT in njihovimi samskimi domovi dosegli dogovor, da bo tudi ta skupi- na delavcev obravnavana na enak ali vsaj podoben način. "Ostali, ki dobiva- jo odpovedi pred iztekom pogodbe, pa se lahko obrnejo na nas, da jim po naj- boljših močeh pomagamo," je še dejal Boben. Tudi na Zavodu za zaposlovanje poudarjajo, da se lahko delavci, kljub temu da nimajo urejenega stalnega pre- bivanja v Sloveniji, prijavijo na zavodu in vložijo zahtevek za denarno nado- mestilo, zavod pa bo odločil o njihovi vlogi in jim izdal odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila ter odločbo o mirovanju te pravice. Ko bo uveljavljena sprememba sporazuma, bodo lahko ti brezposelni, če si bodo v Sloveniji uredili prebivanje, vložili zah- tevek za preostali čas upravičenosti po prenehanju razloga za mirovanje. LEVO SPODAJ