URN_NBN_SI_DOC-OEMC4FII
te r »splošni sistem za knjižnice« z varianto knjižnice v Duisburgu). Skupina je ugotovila, da ni mogo če nobenega od teh sistem ov pri poročiti za enotni klasifikacijski sistem; DK sistem i in münchenski sistem so analitični, vsi drugi pa sintetični; poskusiti je treb a s kom binacijo pozitivnih lastnosti obeh tipov, to pa prilagoditi druž benim in nacionalnim razm eram v ZRN, k ar naj bi v 5 letih opra vilo 43 delovnih skupin s 172 stro kovnjaki ob približnih stroških 2 m ilijona DM. Naša avtorica očita tem u poskusu, da bo pravzaprav uporabil le zastarelo m etodo na m orebitnih novih vsebinah (saj so DK klasifikacije, pa Colon in Bliss klasifikacija tudi kom binacije sintetične m onohierarhične pred m etne sistem atike z analitičnim i podrazdelitvam i); dalje se ji zdi problem atična ona družbena in na cionalna prilagoditev novega siste m a (saj bo na škodo univerzalno sti in nič boljša kot ruska, oziro m a vzhodnonem ška BBK); tudi ne vidi, kako bo mogoče v takem si stem u upoštevati zahtevo po med- disciplinarnih odvisnostih, kar nujno zahteva polihierarhično stru k tu ro sistem a, v katerem bo mogoče klasificirati tudi predm ete, ki lahko nastopajo v različnih predm etnih skupinah, pa različne pojm ovne razrede, ki se s svojimi podrazdelitvam i lahko pojavljajo v vseh predm etnih skupinah (po stopki, pojavi, odnosi itn.). — Tudi dokum entalistu G. Wersigu (št. 5, str. 212—213) se zdi ta poskus tve gan posebno zato, ker je na prvi pogled jasno, da predlagani sistem ne bo vzdržal iste kritike, zaradi katere so bili drugi klasifikacijski sistem i zavrnjeni kot neuporabni. Zato im enuje poskus k ar »Münch hausen ’72« (ker je le-ta samega sebe za lase vlekel iz m očvirja). — B ibliotekar R. Kluth, vodja študij ske skupine, ki je načrt pripravila, pa obem a dokum entalistom a odgo varja (št. 5, str. 213—215), da gre v njunih kritikah za »očitne nespo razume«; prvi kritiki očita »speku lativne« pomisleke, ki so prezgod nji, dokler sistem ni konkretno izdelan; na drugo kritiko pa v slogu njenega avtorja emfatično odgovarja, da je res grozljivo, ko oba p a rtn e rja tičita v klasifikacij skem m očvirju in skuša en Münch hausen drugega za lase izvleči iz njega. Kot v prejšnjih letnikih revije (in v zvezi z njim i) se tudi v lan skem letniku nadaljuje razprava o reform i UDK sistem a. Švedski do kum entalist E. Öhman odgovarja kritiki H .A rntza (ki je kot pod predsednik FID pravzaprav začel to razpravo, o kateri smo obširne je poročali v Knjižnici 1971, str. 192) in m u očita (št. 2, str. 65—68), da ni pravilno navajal m arsikate rega podatka iz študije B. C. Vi- ckeryja in drugih sodelavcev Asli- ba; ta študija predvsem ni imela nam ena navajati konkordance med tezavri in hierarhičnim i klasifika cijami, am pak le določiti mesto klasifikacije v inform acijski vedi. Zato je v Arntzovi kritiki očitna tendenca, da bi UDK predstavil v nezasluženo slabi luči. Nove raz iskave (ki so se jim poleg avtorja posvetili še R. D. Stueart, H. Wel- lisch in C. Olivecrona) so dokazale, da na pom em bnih znanstvenih po dročjih lahko s pom očjo UDK-vr- stilcev opredelim o 90 odstotkov izrazov, ki jih navajajo Test in drugi tezavri; m anj zadovoljiva je bila le prim erjava m ed UDK in medicinskim Mesh tezavrom. Ce lotno problem atiko pa znova osvet li obširna študija A. F. Schm idta »Misli k reform i decimalne klasifi kacije« (št. 3, str. 105—113); avtor študije je vodja odseka za klasifi kacijo pri Nemškem uradu za nor m iranje, član kom isije FID/CCC za nem ške izdaje UDK, torej eden tistih, ki je odgovoren za nadalj njo usodo UDK, pa so se zato 194 Knjižnica 17/1973
RkJQdWJsaXNoZXIy