URN_NBN_SI_DOC-OEMC4FII

mnogi uporabniki UDK, posebno na nem škem jezikovnem področju čudili in to tudi izrazili, da se nam ­ reč o zadevi doslej v javnosti ni nič izjasnil. Ko avtor pojasni ute­ m eljene razloge za to, pribije koj spočetka, da lahko samo takojšnja in drastična reform a zagotovi bo­ dočo vlogo decimalne klasifikacije v m ednarodni inform atiki in doku­ m entaciji. Njegovi predlogi za re­ formo pa se najprej lotijo proble­ mov organizacije in m anagem enta; nato govori o stru k tu ri bodoče UDK (o glavnih skupinah in razre­ dih, o njihovi nadrobni podrazde- litvi in o možnosti množitve m est na raznih nivojih, o prem akljivih fasetah); dalje predlogi poudarja­ jo, da bodoči UDK sistem ne sme biti zaporedje področnih klasifi­ kacij, am pak m ora biti enoten sistem brez križanj in srečavanj z dvojnim i m esti; tudi bo treba re­ šiti vrsto term inoloških vprašanj, saj je današnja UDK zlasti v tem pogledu v obupnem stanju; končno se predlogi še dotaknejo vprašanja notacije in tehnike UDK-izdaj. Tu­ di ni brez pom ena posebni avtorjev ekskurz, v katerem poudarja, da gre za isti problem tako pri refor­ mi UDK-strukture kot pri načrtu FID/CCC, ki predlaga, da bi se za Unisist lotili izdelave standardne notacije podatkov (S tandard Refe­ rence Code). Med članki, zanimivimi tudi za knjižničarje, naj omenimo samo še teoretično razpravo A. Diemerja (št. 2, str. 52—57), ki se v naslovu vprašuje: »Klasifikacija, tezavri, in kaj nato?«. M oderna inform atika (zadnjih desetletij) kaže na značil­ ni notranji razvoj, pri katerem prvo generacijo« opredeljuje na­ čelo klasifikacije (iskanje klasifi­ kacijskih sistem ov), »drugo gene­ racijo« problem tezavrov, pri »tretji« (nadaljnji) generaciji pa se postavlja vprašanje, kaj naj jo opredeljuje v okviru tega notra­ njega razvoja. Avtor najde in po­ im enuje to opredelitev s Kantovim K njižnica 17/1973 izrazom »Kopernikov obrat« v poj­ movanju, kako posredovati znanje. D osedanja inform atika je zazna­ movana z neke vrste platonizm om oziroma esencializmom, ki se odra­ ža v treh osnovnih stališčih: v stališču, izvirajočem iz Platonove­ ga nauka o pojm ih in izrazih, da je dana absolutna identičnost med izraženo m islijo in pojm i samimi; v stališču, da je dana absolutna identičnost sporočene m isli pri av­ torju, inform atorju in uporabniku; in v stališču, da je lahko klasifika­ cijski sistem po obsegu in vsebini absolutno univerzalen in enozna­ čen. Zaradi teh stališč je bilo do­ sedanje teoretično in praktično ukvarjanje s posredovanjem infor­ macij vse preveč statično in stru k ­ turalno, daleč prem alo pa se je ukvarjalo z dinam iko in diakro- ničnim (zgodovinskim) razvojem inform em a. Značilno je, da se je dosedanja inform atika izčrpavala predvsem v eksaktnih in tehničnih vedah, k jer je statičnost do neke m ere razum ljiva; vendar opažamo tudi pri indeksiranju teh področij, bodisi ko jih vključujem o v klasi­ fikacijske sisteme, bodisi da jih opredeljujem o z deskriptorji te­ zavrov, da pač inform em vedno gledamo iz določene ozke perspek­ tive in ga vidimo pač tako, kot ga lahko vidimo v postavljenih okvi­ rih. Tako pa so dani okviri (si­ stem ski ali term inološki) že razla­ ganje (interpretacija) inform em a, pri njegovem posredovanju pa tu ­ di m anipulacija z njim . Kolikor bolj pa stopajo v inform atiko tudi področja duhovnih in družbenih ved (doslej zanem arjena), toliko bolj postaja taka interpretacija in m anipulacija nevarna. K er je in­ form em po svojem bistvu kom uni­ kativen (sporočilo je nam enjeno nekom u) in ker je naloga infor­ m atorja, da inform em zvesto pre­ nese uporabniku, zato vidi avtor v skrbi za uporabnika inform acije »tretjo generacijo« nadaljnjega raz­ voja inform atike. Takšni ali dru­ 195