URN_NBN_SI_DOC-OFPIBKIE

DANES Vojislav Bercko Evolucija revolucije Vrag, v arabščini šejtan, je očitno v mnogih državah severne Afrike in Bližnjega vzhoda dokončno vzel šalo. Nemiri, ki so se na začetku leta začeli v Tuniziji, se širijo kot požar, nošen preko ravnic s puščavskim vetrom. Do kod bo ta revolucionarni ogenj zaneslo, si ne upa napovedati nihče, a trenutno že ogroža nekatere države, bogate z naftnimi polji. Ko pa zagori nafta, se v gasilski akciji zdrami ves svet. Nobenega dvoma ni, da arabsko revolucionarno vrenje ne bi bilo niti približno tako opazno, če ne bi eksplodiralo v Egiptu. Pobeg tunizijskega predsednika Ben Alija iz države bi ostal le še eden od afriških folklorizmov, toda neprostovoljni odhod "zadnjega egipčanskega faraona" Hosnija Mubaraka z oblasti je povsem premešal geopolitične karte. Zaradi vstaje v Egiptu, ki razen Sueškega prekopa, piramid in najštevilnejše arabske skupno- sti nima svetu pokazati nič, so se zatresle svetovne naftne borze. Kar je bilo jasno opozorilo, da se re- volucija mladih protestnikov širi iz sorazmerno revne severne Afrike na naftno bogati Bližnji vzhod. Če je svet v nedeljo še s kančkom zadržanosti in omejenim zanima- njem spremljal proteste v Jemnu in Alžiriji, se je včeraj zdramil ob demonstracijah v Iranu in Bahrajnu. Islamska republika Iran, bogata z nafto in po novem oplemenitena z jedrsko energijo, pač ni revna država kot Jemen, kjer sta glavni problem Al Kaida in slabi pogoji za ovčerejo. Kraljevina Bahrajn, ki sicer ni tako bogata z nafto kot nekatere njene sosede, pa je bančno središče arabskega dela Bližnjega vzhoda ter, kar ni nepomembno, glavno pristanišče ameriške pete flote, ki obvladuje ta del svetovnih morij. Prst reševanja nakopičenih problemov bo torej spet uperjen v ZDA, ki pa imajo dovolj lastnih problemov, da bi se povsem osredotočile na arabsko krizo. Včerajšnji predlog ameriškega proračuna, v katerem predsednik Barack Obama razmišlja o znižanju budžeta za neverjetnih enajst tisoč milijard dolarjev v prihodnjem desetletju, je vsaj za kratek čas preusmeril pozornost (sedaj še glavne) vojaške in gospodarske velesile k sami sebi. Objava podatkov, da je Kitajska po gospodarski moči na poziciji številka dve prehitela Japonsko, prav tako na gre v prid angažirane- mu reševanju bližnjevzhodnih problemov. Le še hujše draženje nafte bi torej lahko pripomoglo, da bi se ameriška diplomacija zbudila in posegla v naraščajoče konflikte. Ostanek sveta pa itak ne ve, kaj bi v tej krizi. Da ne bo po zadnjem načrtu pokrajinizacije Slovenije kdo državi očital, da se vtika v cerkvene zadeve?! Ne samo hrana, tudi zdravila brez recepta so dražja Juan Arias-Camison-Hdez za Večer: "GlaxoSmithKline cen ni spreminjal." Kdo jih potem je, če pa so v lekarnah cene poskočile? MATEJA GROŠELJ Drži, so nam včeraj potrdili v Krki in Leku, nekatera njihova zdravila brez recepta so dražja. V GlaxoSmithKline nasprotno zatrjujejo, da lani veljavne- ga cenika niso spreminjali. Urad za varstvo konkurence se že ukvarja z domnevno spornim ravnanjem neka- terih veletrgovcev z zdravili, v Zvezi potrošnikov Slovenije pa pravijo, da je, še posebno v farmaciji, ki kuje velike dobičke, v tem času vsakršno dvigova- nje cen "družbeno neodgovorno". UVK: Cel sek-tor pod drobnogled V ljubljanskem Leku, ki je član sku- pine Sandoz, pojasnjujejo: "Znotraj posameznih zdravil je več oblik in pakiranj. Cene smo dvignili samo do- ločenim, povprečno za sedem odstot- kov, še vedno pa so na voljo oblike znotraj iste blagovne znamke, kjer je cena ostala nespremenjena." Poja- snimo. Podražili so kapljice Operil za odrasle in otroke, ne pa tudi enako- vrednega pršila za nos. Več bo treba odšteti za zdravilo Lekadol C, a le za zavoj 10 tabletk, enako bo pri zrncih Fluimukan proti kašlju, ki jih sicer ponujajo v treh oblikah, podražitev veljala samo za dvesto- in šeststomi- ligramsko količino. Zakaj so bili po- pravki cen sploh potrebni? Zaradi podražitve surovin in embalažnih elementov, so n am odgovorili. Niso pa n am pojasnili, kolikšen delež ce- lotnega stroška predstavljajo surovi- ne in katere so tiste surovine, zaradi katerih so bili prisiljeni dvigniti cene njihovih končnih izdelkov. Po nekate- rih naših podatkih naj bi bil namreč delež surovine v končni ceni izdelka namreč zastopan samo s šestimi do devetimi odstotki. V novomeški Krki podražitve prav tako utemeljujejo z višjimi stroški su- rovin. "Ugotavljamo, da smo z našimi izdelki v primerjavi s konkurenco še vedno cenovno ugodnejši," trdijo, češ da so se cene konkurenčnih izdelkov dvignile že v lanskem letu, za kar pa se pri njih v preteklem letu niso odlo- čili. Zanimivo, tudi Lek se pri pojas- njevanju podražitev sklicuje, češ da je upošteval kakovost svojih zdravil "pri- Nek-a-tera- zdra-vi-la- brez recepta- od včera-j dražja- od šest do 22 odstotkov (Marko Vanovšek) ugibal, vendar ni želel. V distributer- ske mreže, uvoznike in politiko proda- jalcev oziroma lekarn se GSK, ker da upošteva evropske direktive, namreč ne vmešava, je sklenil pogovor z Veče- rom. Po neuradnih informacijah, ki smo jih pridobili, naj bi se razlog za višje cene GSK-jevih zdravil brez recepta skrival v distribucijski mreži, v katero da se je vrinil še en posrednik. Namigo- vanja, da bi se ti "manjšinski" izdelki dražili zaradi slabega lanskoletnega re- zultata te družbe, pa so, kot meni naš vir, povsem brez osnove. Ker si slovenska javnost še ni opo- mogla od podražitev hrane, smo za ko- mentar v zvezi z zdravili zaprosili še predsednico Zveze potrošnikov Slove- nije Bredo Ku-ti-n; uporabniki bodo na- mreč tisti, ki bodo ne glede na vzroke višjih cen morali seči globlje v žep. Ne strinja se povsem z mnenjem Sama Fa- ki-na, generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje, češ "pri tem ne moremo nič, razen da teh zdra- vil ne kupujemo". Ne nazadnje, ugotav- lja Kutinova, bi, če smo bolni, kupili karkoli in po kakršnikoli ceni. "In tega se farmacevti, ki so največji zaslužkar- ji, dobro zavedajo. V časih, kot so zdaj, so njihove podražitve družbeno neod- govorne," še dodaja Kutinova. Tudi Fakin, ki se kot varuh javne zdravstve- merjalno na konkurenco" in se "potru- dil, da je zvišanje minimalno". V Leku navajajo, da so se za podra- žitve odločili v začetku leta, "skladno z vsakoletno prakso". Ker v slovenskem prostoru dvomljive ali celo dokazane sočasne podražitve niso več neznanka in ker se vsa izbrana Lekova ter Krkina zdravila na recept pa tudi nekatera nez- dravniška zdravila proizvajalca Glaxo- SmithKline dražijo v tem mesecu, so nam z odgovorom o morebitnem sumu kartelnega dogovarjanja pri tem dvigu cen postregli tudi v Uradu za varstvo konkurence. A ne preučujejo proizva- jalcev zdravil, je razvidno iz njihove- ga odgovora. "Urad trenutno preučuje domnevno sporno ravnanje nekaterih veletrgovcev z zdravili, zoper katere je uvedel postopek ugotavljanja kršitev dveh členov. Urad zbira dodatne po- datke, informacije, dejstva in dokaze, pomembne za ugotovitev obstoja kr- šitve." Spremlja še poročanje medijev, izvaja pa tudi že sektorsko analizo, s katero namerava preiskati stanje v ce- lotnem farmacevtskem sektorju v Slo- veniji, so nam sporočili. Več ne morejo pojasniti. ZPS: Družbeno neodgovorno Ne za tri, pet ali deset odstotkov, ampak tudi za enajst, 20 in še več odstotkov naj bi se bila pri nas po- dražila nekatera zdravila brez recep- ta britanske farmacevtske skupine GlaxoSmithKline (GSK). Na sedežu v Ljubljani podatkov o tem nimajo, ker zagotavljajo samo zdravila na recept, iz Zagreba pa so nas po najbolj vero- dostojne informacije napotili h gene- ralnemu direktorju GSK za Slovenijo, Hrvaško in Bosno v Bolgarijo. Ju-an Arias-Camison-Hdez nam je v telefon- skem pogovoru zatrdil: "Mi lanskih ce- nikov za zdravila brez recepta nismo spreminjali. Še vedno veljajo enake cene kot v preteklem letu." Novo ceno pa ima, je dejal, denimo zdravilo Pana- dol, ker ga ne pakirajo več v škatlice po dvanajst tablet, temveč v zavoje s 24 tabletami. "To je nov produkt, zato nova cena," je pojasnil sogovornik. Na vprašanje, zakaj potem v naših lekar- nah zdravilo Coldrex ne stane več 4,20 evra, ampak 4,40 evra, bi lahko samo BBBB Lek: Operil, kapljice za odrasle in 6,5 % otroke Fluimukan, 200 mg 7,8 % Lekadol C, škatlica 10 tablet 7,8 % Fluimukan, 600 mg 8,4 % Krka: Daleron C 500 16 % Daleron Cold3 10 % Vitamini B-complex 10 % Letizen, proti alergiji 10 % Nalgesin, analgetik 5 % GlaxoSmithKline: Panadol 18-22,6 % Nix, šampon proti ušem 20 % Coldrex 11,8 % Alli, kapsule za hujšanje 11 % VEČER ne blagajne prav na področju zdravil trudi za večje prihranke, je prepričan, da farmacevti pravih razlogov za po- dražitve nimajo. Vedno novi predlogi povzročajo vse več zmede Nihče ne nasprotuje povečanju konkurenčno- sti, a vse več predlogov za zagotovitev stabilnosti evra povzroča vedno večjo zmedo, je pred zaseda- njem finančnih ministrov opozoril finski minister DARJA KOCBE-K BRUSELJ (OD NASE DOPISNICE) Finski finančni minister Jyirki- Kata- i-nen je ob prihodu na tokratno zase- danje evroskupine povedal, kar je v Bruslju glede zagotavljanja stabilnosti evra vse večji problem. To sta vedno večja poplava predlogov, zato nastaja vse večja zmeda, in pomanjkanje odlo- čitev. Zadnji predlog je nemško-franco- ski pakt za konkurenčnost. "Vsakdo podpira povečanje konkurenčnosti, a nisem prepričan, da je nemško-fran- coski predlog najboljša rešitev za to. Ravnokar usklajujemo sveženj za vzpo- stavitev gospodarskega upravljanja, ki je namenjen izboljšanju konkurenčno- sti. Na to bi se zdaj morali osredotočiti. K temu svežnju, ki je že v evropskem parlamentu, bi lahko dodali določe- ne elemente iz nemško-francoskega pakta," je dejal Katainen. Kredibilnost EU in evroobmočja po njegovih besedah kliče po implementa- ciji. Predsednik evroskupine Jean-Cla- u-de Ju-ncker je napovedal, da bodo voditelji članic z evrom na vrhu evro- skupine 11. marca razpravljali, v čem je dodana vrednost nemško-francoske- ga predloga. Tudi on pravi, da nihče ne nasprotuje povečanju konkurenčnosti, treba pa je pogledati, ali je to mogoče doseči s sedanjimi instrumenti ali pa je treba dodati nove. Povedal je še, da tokrat finančni ministri ne bodo spre- jeli nikakršnih prelomnih odločitev. Tri pomembne teme za članice, ki imajo evro, je treba spraviti pod stre- ho do konca marca, pa je ob prihodu na tokratno zasedanje evroskupine izpostavil nemški finančni minister Wolfgang Schäu-b-le. Izboljšati je treba določbe pakta stabilnosti in rasti, ki omejuje dovoljeni proračunski primanj- kljaj na največ tri odstotke BDP in dovo- ljeni javni dolg na največ 60 odstotkov BDP. Predlogi za spremembe se nanaša- jo zlasti na vzpostavitev mehanizmov, da bi lahko pravočasno preprečili pre- zadolženost in s tem novo krizo, v kakr- šno sta zabredli Grčija in Irska, in na sankcije za tiste članice, ki ne bi izved- le ukrepov evropske komisije. Druga tema je povečanje konku- renčnosti, o čemer po Schäublejevih besedah teče intenzivna razprava. Tretja pomembna točka pa je stalni evropski mehanizem za pomoč preza- dolženim članicam od julija 2013 ozi- roma zagotovitev stabilnosti evra, ki ga bo mogoče uvesti ob omejeni spre- membi Lizbonske pogodbe. Odprto je še vprašanje, ali je treba spremeniti me- hanizem (EFSF), na podlagi katerega je pomoč dobila Irska in katerega veljav- nost se izteče sredi leta 2013. Schäuble meni, da so finančni trgi zdaj tako sta- bilni, da jih z razpravami o spremem- bah EFSF nima smisla vznemirjati. Do vrha v marcu morajo biti pripravljene rešitve o celotnem svežnju. Ko bo ta pod streho, bo tudi čas za kadrovske zadeve, kot je iskanje novega kandida- ta za predsednika Evropske centralne banke (ECB) po odločitvi predsednika nemške centralne banke Axela Web-ra, da se za to mesto ne bo potegoval, je dejal Schäuble. Josef- Proll, avstrijski finančni mini- ster, je napovedal, da bo vnovič opozo- ril, da morajo vse članice evroobmočja najprej narediti svoje domače naloge, to je zmanjšati proračunski primanj- kljaj in izvesti strukturne reforme. Sedanji znesek, ki je v okviru EFSF na voljo za reševanje prezadolženih čla- nic (po neuradnih ocenah gre za okrog 250 milijard evrov), je po Prollovih be- sedah mogoče izkoristiti na več nači- nov, nikakor pa ni sprejemljivo, da bi tako rekoč celotno breme nosile člani- ce, ki imajo najvišjo bonitetno oceno (AAA). Slovenije ni med njimi, saj ima oceno AA. Loto V 13. krogu igre na srečo Loto so bile 13. februarja 2011 izžrebane številke: 1, 7, 8, 35, 37, 38, 39 in do- datna 2. Sedmica ni bila izžrebana. Lotko: 593824 Lotko 6 ni bil izžreban. Loto plus: 4, 9, 12, 30, 32, 33, 36 in dodatna 23. 7 plus ni bil izžreban. LEVO SPODAJ