URN_NBN_SI_DOC-OJE2NKBO

DANES Vojislav Bercko Nevihta I Obsodba hrvaških generalov Anteja Gotovine in Mladena Markača pred haaškim sodiščem za vojne zločine ni presenetila nikogar - razen morda Hrvatov samih. Prepričani o pravičnosti osvobodilne akcije Nevihta, s katero so si Hrvati pred dobrimi 15 leti povrnili območje Kninske krajine, ki so ga uporni krajinski Srbi zasedali več kot štiri leta, mnogi pač ne morejo sprejeti dejstva, da se lahko vojni zločini zgodijo tudi v osvobodilnih vojnah. Toda zločini proti človeštvu so po mednarodnem pravu zločini, ne glede na to, ali jih storijo napadalci ali branilci. Nesporno dejstvo je, da se je Hrvaška med letoma 1991 in 1995 predvsem branila, da so tamkajš- nji prebivalci srbske narodnosti, preplašeni zaradi oživljanja ustaške miselnosti in ikonografi- je, ki jo je spodbujal predsednik Franjo Tudjman, pričeli z napadi, pri tem pa so jim pomagali tudi prostovoljci iz Srbije in enote JLA. Srbski zločini v Vukovarju, simbolu hrvaškega upora, so le deloma kaznovani, tudi kazniva dejanja hrvaških braniteljev še niso bila v celoti procesuirana. Toda filozofiranja o tem, da vojni heroj, kar Gotovina za večino Hrvatov je, ne more biti vojni zločinec, so povsem zgrešena. Česar se je verjetno zavedal tudi general sam; če se ne bi, ne bi štiri leta bežal pred haaškim sodiščem in Carlo Del Ponte. Tisto, kar Hrvate peče dosti bolj kot sama obsodba dveh posame- znikov, je klasifikacija haaškega sodišča, da sta bila del "skupinske- ga zločinskega podviga", torej kriminalne združbe, na čelu katere je bil tedanji najvišji hrvaški politični vrh s predsedni- kom Tudjmanom. Formulacija je res ostra, toda verjetno je imelo tožilstvo dovolj dokazov, vključno z zapisniki sestanka na Brionih, kjer so snovali akcijo Nevihta, da je uspelo prepričati sodišče, da izgoni, deportacije, ropi, uničevanje, umori, nečloveš- ka dejanja in okrutna ravnanja, zaradi česar sta bila obsojena generala, niso bili le plod nepokorščine nižjih častnikov na terenu, temveč dogovorjeni v samem politično-vojaškem vrhu. To je tisto ogledalo, v katero se Hrvaška še noče pogledati. Posledice sodbe bodo hude, še najbolj se bodo odrazile na hrvaški notranjepolitični sceni. Hadezejevska vlada Jadranke Kosor sicer podpira branitelje, a je izgubila večino podpore javnosti, zdaj, ko nanjo letijo očitki, da je bolj sodelovala s haaškim tožilstvom kot z obrambo, pa je politično mrtva. Do jesenskih volitev gotovo. Hrvaški- poli-ti-ki- se je zgodi-l Gotovi-na. Državljani- gotovi-no glede na kri-zo vi-di-jo vse bolj redko. LEVO SPODAJ Šokirana Hrvaška: "Obsodili ste narod, vojno za domovino! 11 Hrvaška je šokirana zaradi obsodbe generalov Goto- vine in Markača, politika in javnost pa sta ogorčeni obsodili izrek, daje bila operacija Nevihta zdru- ženo zločinsko dejanje organizacije MATIJA STEPIŠNIK ZAGREB (OD NAŠEGA POROČEVALCA) Šok. Osuplost. Presenečenje. Razočara- nje. Čustva so se nato v hipu prelila v jezo, ogorčenje. "Obsojena je Hrvaška! Obsojen je narod! Za obrambno vojno proti okupatorju, za svobodo! To ni pra- vičnost. To je revizija zgodovine. To je izdaja, zločin proti našim veteranom, braniteljem, herojem!" Iz 51-letnega vojnega veterana Ivice, Zagrebčana, ki se je boril med operacijo Nevihta v okolici Knina v Republiki Srbski kraji- ni, se je usul neprekinjen plaz kletvic, ko je včeraj malo pred poldnevom na Trgu bana Jelačica v Zagrebu slišal, da je haaški tribunal obsodil genera- la Anteja Gotovino (24 let zapora) in Mladena Markača (18 let zapora) zara- di vojnih zločinov med operacijo Ne- vihta (1995), generala Ivana Čermaka pa je oprostil. Nato je planil v jok. Kot mnogi okoli njega. Obraz si je brisal s hrvaško zastavo, stiskal je križ, ki ga je imel na verižici okoli vratu. "Svoje heroje smo predali zahodnim silam, ti- stim, ki so sesuli Irak, Afganistan, zdaj Libijo, našo domovinsko vojno, s kate- ro smo obranili in osvobodili domovi- no, pa imajo za kriminal!" Pristopil je bradati kolega, oblečen v majico s sliko Anteja Gotovine, in ga objel. "Gotovina je eden največjih sinov naroda. Vojna ni končana. Nadaljuje se. Za naše hero- je!" je z odra kričal povezovalec shoda Božidar Alic, igralec s skrajno naciona- lističnimi stališči. Sol-ze in bes Člani organizacije Stop pregonu hr- vaških veteranov in drugi državljani, skupaj jih je bilo okoli 3000, so pred začetkom prenosa na trgu pet minut molili, še pred tem pa so si moralo dvigovali z nacionalističnimi pop pe- smimi. Od enajstih naprej so v popol- ni tišini zrli v veliki ekran, postavljen sredi trga, in požirali besede sodnika mednarodnega sodišča za zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Alphon- sa Orieja. Ta je v razsodbi udaril po hr- vaškem politično-vojaškem vrhu, ki je vodil Nevihto tudi po pokojnih pred- sedniku Franju Tudmanu, obramb- Ante Gotovina (l-evo) obsojen, Ivan Čermak oproščen (Reuters) nem ministru Gojku Šušku in generalu Janku Bobetku. Vsi trije so pokojni. Hrvaška javnost in politika sta priča- kovali oprostilne sodbe, zato je bil že izrek hud udarec, a dodatno jih je po- bilo, da je haaški tribunal Gotovino in Markača spoznal za kriva sodelovanja v organiziranem zločinskem dejanju, katerega cilj je bil prisilno in za vedno odstraniti srbsko prebivalstvo z okupi- ranih območij v Krajini. Politično-vo- jaški vrh je pod Tudmanom deloval kot zločinska združba, ki je namerno ubijala Srbe, jih ropala in pregnala z domov, so med drugim odločili sod- niki. Hrvaška domovinska vojna velja za svetinjo, resne, poglobljene racional- ne razprave o zločinih, ki so se zgodili na hrvaški strani med akcijo Nevihta, pravzaprav nikoli ni bilo. Včerajšnji petek je bil zato za Hrvaško črn tudi, ker je še odmaknil katarzo, soočenje z manj prijetnimi deli bližnje preteklo- sti, nov zalet bodo dobili tudi nacio- nalisti in mračnejše sile. "To je srbski, četniški tribunal. In pravi zločinci in izdajalci so med nami. Sanader! Kosor- jeva! Šeks! Mesic! Pusiceva! Josipovic!" je nekaj minut po razglasitvi grmelo z odra, okoli katerega so se včeraj zbra- li predvsem skrajno desni pol veteran- skih organizacij, nacionalisti in borci proti vstopu v EU. Srbski predsednik Tadic: V skladu s pravom Srbski predsednik Boris Tadic je glede včerajšnjega izreka sodbe treh hrvaš- kim generalom izjavil, da je haaško sodišče ravnalo v skladu s pravnimi nor- mami, in še menil, da kazni, ki so ustrezne storjenemu zločinu, pripomorejo k spravi v regiji. V nagovoru novinarjem v srbskem mestu Kraljevu je pouda- ril, da se načelno izogiba temu, da bi se vmešaval v delo pravosodnih usta- nov, toda pri haaškem sodišču gre za ustanovo Združenih narodov, torej za skupno pravosodno ustanovo vseh držav, zato si dovoli reči, da če sodišče izreče kazni, ki so primerne za storjene zločine, obstajajo večje možnosti za spravo v jugovzhodni Evropi. Tadic je še menil, da je sodišče ravnalo v skladu s pravom, sam pa ne bi hotel preveč ocenjevati upravičenosti zapornih kazni, saj bi to pomenilo vme- šavati se v delo sodišča in nasploh pravosodja. Po njegovem mnenju gre zdaj tudi za moralno in funkcionalno vprašanje: če bodo v regiji dobro sodelova- li, bodo vanjo prihajale naložbe in ne bo več zaostajala za drugimi deli Evro- pe. (aro) Pogajanja se bodo nadaljevala ne glede na razsodbo V boj za narod svoj! Kmalu po razsodbi so ljudje začeli za- puščati trg, a so se napolnili lokali, v ka- terih so budno spremljali televizijske prenose tiskovnih konferenc premier- ke Jadranke Kosor in predsednika Iva Josipovica ter komentirali dogodke. Malo ljudi je bilo, ki bi jih razsodba pu- stila ravnodušne, a javni izrazi nezado- voljstva včeraj niso bili množični. "Ta država ima mnoge druge skrbi, gleda- ti mora naprej, da bo sploh preživela," je bilo tudi slišati. A nekaj sto mladih se je z osrednjega zagrebškega trga na- Evropska komisija se je seznanila z razsodbo sodišča za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, v primeru hrvaških generalov Anteja Gotovine, Ivana Čermaka in Mladena Markača. Ve tudi, da se je nanjo mogo- če pritožiti, je povedala Natasha Butler, tiskovna predstavnica evropskega komisarja za širitev in sosedsko politiko. Spomnila je, da daje Evropska komisija velik pomen delu sodišča v Haagu. Akt o njegovi ustanovitvi, v katerem je navedeno, da je treba odgovornim za vojne zločine, storjene v 90. letih prejšnjega stoletja, soditi na podlagi medna- rodnih standardov, je podpisala tudi Hrvaška. Od Hrvaške komisija pričaku- je, da bo usmerjena v prihodnost, da bo spoštovala različnost, poskrbela za spravo in bo nadaljevala pot, ki ji omogoča, da bo postala 28. članica EU. To seveda vključuje tudi polno sodelovanje s haaškim sodiščem. Polno sodelova- nje Hrvaške s sodiščem v Haagu je v okviru pogajanj o vstopu v EU eden od ključnih pogojev za zaprtje poglavja o pravosodju in temeljnih pravicah. But- lerjeva je zatrdila, da se bodo pogajanja o zaprtju tega poglavja nadaljevala ne glede na razsodbo v primeru Gotovine, Čermaka in Markača. (kod) potilo pred stavbo vladajoče HDZ, ki so jo že obkolili policisti, in pred sedež opozicijske SDP. "Vsi na ulice! Izdaja! V boj, v boj - za narod svoj! Vukovar," so vzklikali nezadovoljneži in v zrak dvi- govali slike Gotovine in prečrtane sim- bole EU. Dodatni policijski kombiji s specialnimi enotami so oddrveli proti Markovemu trgu, kjer je sedež vlade. Za danes je shod v podporo genera- lom, vojnim veteranom in proti vladi sklical veteran Željko Sačic. Obsodbi Gotovine in Markača, ki sta seveda na- povedala pritožbi, sta vsaj kratkoročno dodaten smodnik v siceršnjo gospodar- sko-socialno zavrelo situacijo v državi, ki kani čez dva meseca skleniti pogaja- nja z Brusljem. Hrvaški državni vrh pretresen, a odločen Ob objavi- haaške sodbe trem generalom trdi-jo, da je bi-la hrvaška domovi-nska vojna pravi-čna i-n obrambna, i-n zavračajo tezo sodi-šča o združenem zloči-nskem dejanju MLADEN MALI ZAGREB (OD NAŠEGA SODELAVCA) Hrvaški državni vrh je šokirala teza, zapisana v sodbi haaškega sodišča, češ da je na Hrvaškem obstajalo zdru- ženo zločinsko dejanje, pri katerem da so sodelovali najvišji politični in vojaš- ki funkcionarji. Zagreb ob tem še pose- bej opozarja, da prvostopenjska sodba, izrečena Gotovini, Markaču in Čerma- ku, ne pomeni zanikanja legitimnosti in zakonitosti hrvaške domovinske vojne v letih 1991-95 in osvobodilnih akcij vključno s tisto največjo, Nevih- to. Na sodbo mednarodnega sodišča v Haagu sta se s posebnima izjavama za javnost oglasila predsednik države Ivo Josipovic in premierka Jadranka Kosor. Josipovic, vrhunski pravnik, izvedenec za mednarodno pravo in eden izmed avtorjev statuta Stalnega mednarodnega kazenskega sodišča, pravi, da je včerajšnja sodba kot resno pravno in politično dejanje pretresla tudi njega. Četudi pa sodba govori o visoki zaporni kazni Gotovini in Markaču, po njegovi sodbi ne zanika legalnosti in legitimnosti domovinske vojne. Jo- sipovic je prepričan, da pri obrambi Hrvaške ni šlo za skupno zločinsko dejanje, in hkrati poudarja, da ta teza noče reči, da so bili vsi pripadniki hr- vaške vojske in policije udeleženci zločinskega dejanja oziroma zločin- ci. Domovinska vojna bo za Hrvaško ne glede na to sodbo ostala pravična in obrambna vojna, s katero so zašči- tili svobodo in demokracijo. Premierka Kosorjeva je novinar- je nagovorila v črnem in z broško v obliki hrvaške države na zavihku ter izjavila, da gre šele za prvostopenjsko sodbo in da obsojenca čaka še sojenje na drugi stopnji, saj se bodo pritožili spričo dejstva, da je sodišče ocenilo, da je hrvaško državno vodstvo v nas- protju z mednarodnim pravom in kon- vencijami ZN sodelovalo v skupnem zločinskem dejanju. Za njeno vlado je takšna formulacija nesprejemljiva, saj je glede osvobodilne akcije Nevihta prepričana, da je šlo za legitimno vo- jaško-policijsko operacijo osvobajanja okupiranega hrvaškega ozemlja. Pou- darila je, da se ne bojijo resnice, da so ponosni na zmage in na vse tiste, ki so Hrvaški omogočili, da je zdaj svobod- na, neodvisna in demokratična drža- va. Premierka je zatem vodila izredno sejo vlade. Na njej je bil navzoč tudi predsednik države, v sporočilu z nje pa so ponovili stališče, da je za Zagreb nesprejemljiva teza, da je bila operaci- ja Nevihta združeno zločinsko dejanje, medtem ko jo sami imajo za legitimno obrambno akcijo. Napovedali so še, da bo vlada zaprosila za pridobitev statu- sa prijatelja sodišča v tej zadevi. Predsednik največje opozicijske stranke SDP Zoran Milanovic je izja- vil, da tudi njegova stranka zavrača formulacijo, da je bila Nevihta združe- no zločinsko dejanje. Izrek visoke za- porne kazni za Gotovino in Markača mu je zbudil grenak občutek, je dodal in še menil, da sta obsojena generala tako strogo kaznovana zato, ker Hrvaš- ka po Nevihti ni delovala kot (pravna) država oziroma niso kaznovali kazni- vih dejanj, ki so se vrstila.