URN_NBN_SI_DOC-OJE2NKBO

Premier Borut Pahor (na posnetku z ministrico Dušo Trobec Bučan) je po sredinem obisku službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj poudaril, da je sam odgovoren le za ministričino imenovanje, in ne za njene kadrovske rožade, medtem ko je ona sama odgovorna za odločitve, ki jih sprejema. (Robert Balen) Trobec Bučanova pečati pisarne Direktorici urada za kohezijsko politiko Čepinovi, kije za Večer spregovorila o ministričinem šikaniranju, zdaj zapečatili pisarno. Jo ministrica, ki se je zavila v molk, sumi storitve kaznivega dejanja ali zlorabe pravic iz delovnega razmerja? URŠKA MLINARIČ MATIJA STEPIŠNIK Potem ko smo v četrtek objavili izpo- ved direktorice urada za kohezijsko politiko Mateje Čepin o šikaniranju, ki ga je bila deležna s strani ministri- ce za regionalni razvoj in lokalno sa- moupravo Duše Trobec Bučan (ta ji je brez pojasnila dejala, naj si začne iskati drugo službo, sicer bo zoper njo ustrezno ukrepala), je včeraj sledi- la nova poteza. Čepinovi, ki je zaradi pljučnice že nekaj dni na bolniškem dopustu, so, ne da bi bili o tem kogar- koli obvestili, zapečatili pisarno, na vrata pisarne pa obesili list z žigom kabineta ministrice in napisom "NI VSTOPA". "Nihče me ni obvestil o tem, da mi bodo zapečatili pisarno, niti me ni nihče poklical, da bi mi po- jasnil, zakaj so se za to potezo odlo- čili. Ob tem dogodku ni bil prisoten nobeden od mojih sodelavcev, zato dopuščam možnost, da so mi kakšen dokaz o 'domnevnih nepravilnostih' tudi nastavili v pisarno. Ker menim, da so bili kršeni vsi pravni postop- ki, se bom o nadaljnjih potezah pos- vetovala z odvetnikom," je včeraj za Večer povedala Čepinova. Ministrica, ki smo jo želeli povprašati, kakšni so razlogi, da se je odločila za to potezo, se je zavila v molk. Ko smo jo pozno popoldne poklicali na mobilni tele- fon, je dejala le: "Ne bi dajala več no- benih izjav." Nato je odložila. Nepojasnjeni razlogi pečatenja Zato se zastavlja vprašanje, zakaj se je ministrica odločila za to potezo in kdaj se pečatijo pisarne. Pravniki opo- zarjajo, da je v takšnih primerih ključ- no, ali je postopek izpeljan v skladu Najprej pečatenje, nato opravičilo Spomnimo še na primer, ki se je na ministrstvu za zunanje zadeve pripetil fe- bruarja 2008. Tedaj je vrh ministrstva pod vodstvom Dimitrija Rupla odredil interno preiskavo zaradi odtekanja diplomatske pošte v javnost v primeru "washingtonska depeša" in v okviru tega postopka so zapečatili in odvzeli ra- čunalnik diplomatu Marjanu Šetincu. Slednji se je sprva odločil, da bo svoje pravice zaradi nezakonitega posega zaščitil na sodišču, a se mu je kasneje mi- nistrstvo opravičilo in sklenili so poravnavo. (mst) z internimi akti ustanove, ki morajo biti seveda skladni z zakonodajo (z delovnopravno in kazensko zakono- dajo, s predpisi o varstvu osebnih po- datkov ...). Pravila morajo biti jasna, torej tudi za primere, v katerih se vrh ministrstva denimo lahko odloči za ukrep pečatenja prostorov. Kadar gre za sprožitev disciplinskega postop- ka zaradi sumov hujše zlorabe pra- vic iz delovnega razmerja ali za sum storitve kaznivega dejanja, se lahko namreč pooblaščene osebe, v tem pri- meru na ministrstvu, odločijo za pe- čatenje prostorov, da se zavarujejo dokazi, sploh v primeru odsotnosti osebe, ki je v preiskavi. Če gre za sum kaznivega dejanja, postopek tako ali tako nadaljuje in vodi policija. Če bi vrh ministrstva denimo brez vedno- sti oziroma prisotnosti preiskovane osebe vdrl, recimo v računalnik, bi šlo za hudo kršitev komunikacijske zasebnosti. Vsekakor mora imeti mi- Če bi vrh minis-trs-tva brez ved-no-s-ti preis-ko-vane o-s-ebe vd-rl v njen računalnik, bi šlo- za hu-d-o- kršitev ko-munikacijs-ke zas-ebno-s-ti nistrstvo zelo tehtne razloge, da se odloči za takšne poteze, obenem pa morajo biti postopki izpeljani po črki zakona in internih aktov. SVLR: nič odpuščanj, le racionalizacija Čeprav ministrica razlogov za peča- tenje pisarne Čepinove ni želela pred- staviti, pa so se iz vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni raz- voj z izjavo odzvali na dosedanje me- dijsko poročanje o slabem vzdušju v Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVLR) in predvsem o premestitvah, o katerih smo poroča- li. Kot so zapisali, ni bilo v SVLR no- benih odpuščanj, so pa izvedli nekaj premestitev zaradi racionalizacije de- lovnega procesa. Za kakšno racionali- zacijo gre, smo prav tako že poročali; ministrica je premestila vse tri zapo- slene v službi za stike z javnostjo in za to delo zaposlila novo osebo, ki jo je pripeljala z okoljskega ministrstva. Prav tako je "prostovoljno" premestila Dimitrija Pura: ker ministrica ni pod- pisovala dokumentov, ki ji jih je posre- doval kot direktor urada za evropsko teritorialno sodelovanje, je to razu- mel kot odvzem pooblastil, zato mu ni preostalo drugega, kot da zaprosi za sporazumno premestitev. Na nje- govo mesto so imenovali Hermino Golob. Prav tako je bila z mesta vodje splošne službe sporazumno premešče- na Tatjana Brine, njeno mesto pa je zasedla Zora Noč. Včeraj pa je za RTV Slovenija o ustrahovanju in mobin- gu, ki naj bi ga bili deležni zaposleni v SVLR, spregovoril nekdanji direktor urada za lokalno samoupravo Jure Me- glič, ki je prav tako prostovoljno pred mesecem zapustil ministrstvo, saj mu je ministrica dejala, da mu ne zaupa več. Ob tem spomnimo na izjavo Če- pinove, češ da je ministrica ob svojem imenovanju strokovnim vodjem deja- la, da je z njimi zadovoljna in da ne bo nobenih kadrovskih menjav. PAfútttá „ c/ïTs? " .. ANDRE] BAJT Pravosodno sodelovanje Zahodnega Balkan Okrepljeno sodelovanje na področju pravosodja na Zahodnem Balkanu je pomembno tako za regijo kot za EU in celoten svet, so izpostavili udeleženci včerajšnje konference, ki poteka v okviru procesa Brdo Slovenski pravosodni minister Aleš Zalar je včeraj na Brdu pri Kranju po- udaril, da organizirani kriminal ne pozna ovir in da je za uspešen boj zoper njega potrebna učinkovita strate- gija. Po njegovem mnenju bi se moral Zahodni Balkan osredotočiti vsaj na tri vidike posodobitve zakonodaje, učin- kovite finančne preiskave in izboljša- nje regionalnega in mednarodnega pravosodnega sodelovanja. Zalar je na konferenci na Brdu pri Kranju gostil kolege z Zahodnega Balkana, srečanja pa so se udeležili tudi premier Borut Pahor ter madžarski in ameriški pra- vosodni minister Tibor Navracsics in Eric H. Holder. Kot je Zalar opozoril v uvodnem nagovoru, boj proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu postaja globalen. Podobnega mnenja je tudi ameriški minister Holder, ki je dejal, da na Balkanu potekajo prelomna pri- zadevanja za boj proti korupciji. Zlasti Slovenija je po njegovem mnenju jasno zavezana dobremu upravljanju in je do- segla ogromen uspeh ter postala vodi- teljica v boju proti korupciji. "Skupaj smo zavezani, da se borimo proti korupciji na globalni ravni," je izpostavil Holder in spomnil, da korup- cija spodkopava zaupanje v institucije, v odprte in poštene trge, preprečuje konkurenco in odvrača tuje naložbe ter ovira napredek in znižuje pravno državo. Kljub temu pa še naprej cveti. "Vztrajati moramo, da vse države ka- znujejo korupcijo," je dejal Holder in pozval k skupnemu delovanju. Sodelo- vanje na različnih kritičnih področjih v boju proti korupciji in organizirane- mu kriminalu že poteka. Kot je oblju- bil, bodo ameriški strokovnjaki še naprej sodelovali s strokovnjaki v dr- žavah jugovzhodne Evrope za zagoto- vitev moči in integritete tamkajšnjih pravnih sistemov. Po mnenju premiera Pahorja je pro- ces Brdo postal najpomembnejša regi- onalna iniciativa političnega dialoga. Pahorju se zdi pomembno, da se bilate- ralni in multilateralni problemi, ki so rezultat zgodovine in se odražajo celo v medsebojnem nepriznavanju skup- nosti oziroma držav, ne odlagajo. "Po- časi, a zanesljivo se rešujejo napetosti med državami in ta del Evrope posta- ja atraktivnejši za EU in za čimprejšnjo vključitev," je prepričan premier. Srečanje se je po uvodnih nagovo- rih nadaljevalo za zaprtimi vrati. V dopoldanskem delu konference so udeleženci razpravljali, ali so sistemi odvzema nezakonito pridobljene pre- moženjske koristi dovolj učinkoviti. Popoldne je bila na dnevnem redu najprej razprava o učinkovitih finanč- nih preiskavah kot prvem pogoju za učinkovit sistem odvzema protiprav- ne premoženjske koristi. Predsednik komisije za preprečevanje korupci- je Goran Klemenčič je v zvezi s tem menil, da uspešen odvzem nezakoni- tega premoženja ni mogoč brez učin- kovitih finančnih preiskav. Izpostavil je tudi pomen uporabe elektronskih orodij za finančne preiskave in vzpo- stavitev institucij, ki bodo izključno osredotočene na učinkovitost finanč- nih preiskav. V tretjem vsebinskem panelu, pos- večenem regionalnemu in mednarod- nemu sodelovanju, pa je udeležence konference nagovoril predsednik Eu- rojusta Aled Williams. Opozoril je na prizadevanja Eurojusta in že doseže- ne rezultate za okrepitev pravosodne- ga sodelovanja v regiji. (sta) Prva molitev na zemljišču za džamijo Dobri dve leti po tem, ko je Islamska skupnost (IS) v Sloveniji kupila 11.364 kva- dratnih metrov veliko zemljišče za izgradnjo Islamskega verskega in kulturne- ga centra v Parmovi ulici v Ljubljani, so tukajšnji verniki včeraj v stavbi, ki je stala na tem zemljišču, že ko so ga kupili, prvič opravili petkovo molitev. "Po- slej bomo v tej, okoli 350 kvadratnih metov veliki zgradbi, ki smo jo preuredi- li, vsakodnevno opravljali molitve," je za Večer povedal tajnik IS Nevzet Poric. Ker gre za simbolično prvo molitev - molitve so muslimani na tem zemljišču že opravljali - jo je vodil mufti IS Nedžad Grabus, ki je ob tej priložnosti predsta- vil tudi svojo novo knjigo z naslovom Sožitje je naša pot. V njej so med drugim zbrani intervjuji, ki jih je dal za slovenske medije. Nista pa to edini novosti. V kratkem bo, kot je povedal Poric, vendarle izšel mednarodni arhitekturni nate- čaj za gradnjo verskega kulturnega centra, katerega temeljni kamen naj bi, če bo šlo vse po načrtih, položili prihodnje leto. IS, ki je za zemljišče morala odšteti 4,5 milijona evrov, banki dolguje še 1,8 milijona evrov. Večino denarja so zbrali s prispevki vernikov pri nas in v tujini, do konca leta pa upajo, da jim bo uspelo odplačati celoten dolg banki. (um)