URN_NBN_SI_DOC-ORCPSEDH

(JUS Z.A.4.021), v kateri dela, upravičena. Z aradi izrednega pora­ sta objavljanja znanstvene lite ratu re in glede na vedno močnejšo medsebojno odvisnost znanstvenih disciplin postaja nujno, da znan­ stvenik opusti običajne konvencionalne m etode dela in se seznani s tehniko iskanja inform acij. Minili so nam reč časi, ko je znanstve­ niku popolnoma zadostovalo, da je za tekoče inform acije o dosež­ kih na svojem strokovnem področju dela zasledoval le članke v nekaterih časopisih. Danes je treb a slediti inform acijam na zelo širokem področju. D anašnji razvoj znanosti in tehnike je povezan z izrazito publicistično dejavnostjo, tako da posameznik ne m ore več slediti množici inform acij na svojem strokovnem področju. V pra­ šanje izobraževanja uporabnikov inform acij postaja vedno bolj ak­ tualno. Zato je neogibno uvesti stopenjsko izobraževanje uporab­ nikov inform acij že m ed univerzitetnim in podiplomskim študijem. P red nekaj leti na univerzah v svetu še niso obravnavali pred­ m eta o stru k tu ri znanstvene lite ratu re te r o njeni učinkoviti upo­ rabi. Večinoma so sodili, da si m ore posameznik sam pridobiti zna­ nje o uporabi znanstvene literature. Po vsej verjetnosti (1) se še da­ nes mnogi znanstveniki in raziskovalci ne zavedajo pom embnosti bibliografskih pom agal pri svojem znanstveno raziskovalnem delu te r ne vedo, kako opraviti poizvedbe. Sistem atično izobraževanje uporabnikov literatu re ni nekaj povsem novega. Subotinova (2) citira, da so v Nemčiji že na p re­ hodu iz 17. v 18. stoletje imele univerzitetne knjižnice znatno vlogo pri izobraževanju uporabnikov, predvsem n a področju poznavanja bibliografije. U niverzitetne knjižnice so igrale važno vlogo tudi pri posredovanju inform acij o novih odkritjih na področju znanosti. Tudi v A m eriki so že na začetku 20. stoletja poudarjali, da je un i­ verzitetna knjižnica sposobna za svoje delo šele tak rat, ko začne razvijati poleg drugih dejavnosti inštruktorsko delo. Danes je izobraževanje uporabnikov inform acij po določenem program u obvezno že na m nogih univerzah na M adžarskem, P olj­ skem, v Romuniji, ZSRS, Franciji, obeh nem ških republikah, Ve­ liki B ritaniji, na Danskem, v ZDA in celo v Južni Afriki. In štru k ­ torsko delo opravljajo ponekod bibliotekarji, ki se usposobijo za takšno delo, drugod pa univerzitetni učitelji v sodelovanju z biblio­ tekarji. V nekaterih državah se zavzemajo za pouk o inform atiki celo na srednjih in strokovnih šolah (3). K njižnica 18(1974)1-2 41