URN_NBN_SI_DOC-ORCPSEDH

da je mnogo virov inform acij skupnih več znanstvenim disciplinam. Tako npr. referatn i časopis Chemical abstracts, ki prinaša novosti s področja kemije, koristno uporabljajo ne le kem iki, am pak tudi strokovnjaki s področja biologije, medicine, farm acije ipd. P raktični del pouka poteka pod vodstvom strokovnjakov BLL v veliki priročni knjižnici, k jer se udeleženci v skupinah po pet ljudi seznanjajo z uporabo znanstvene literature. Udeležencem te ­ čaja so na razpolago razm noženi seznami referenčnih publikacij, splošnih in specialnih. h ', izobraževanje uporabnikov informacij v SR Sloveniji izobraževanje uporabnikov inform acij v naši državi polagoma napreduje, saj poteka organizirani pouk inform atike že na več kot polovici vseh fakultet, visokih in višjih šol. G lavni problem zaosta­ jan ja izobraževanja uporabnikov inform acij v Jugoslaviji je po Span- ringovem m nenju (3) prem ajhno število pedagogov, ki bi bili usposob­ ljeni za podajanje snovi s področja inform acijskih znanosti. Večina učiteljev je habilitirana za neki drug predm et; snov iz inform atike predavajo le kot dopolnilno obvezo. Zato avtor predlaga, naj vsa­ ka šola enemu izmed svojih članov omogoči, da si pridobi znanje iz inform acijskih znanosti s podiplomskim študijem v Zagrebu (3). O izobraževanju uporabnikov inform acij v Sloveniji navajam podatke Jožeta Spanringa, ki jih je zbral v svoji študiji »Ugotovitev razm er na področju izobraževanja in izpopolnjevanje delavcev v in­ form atiki vključno z vzgojo uporabnikov inform acij v SR Slove­ niji v študijskem letu 1972/73« za Raziskovalno skupnost Slovenije, Sklad Borisa K idriča (5). Uporabnike inform acij v Sloveniji seznanjajo z uvodom v in­ form atiko skoraj na vseh fakultetah pa tudi na nek aterih višjih in visokih šolah v različnem obsegu in različni vsebini. Na n ek a­ terih šolah predavajo slušateljem samo tisto snov, ki sodi v uvod v inform atiko v širšem pomenu. Učijo jih, kako naj uporabljajo današnje dosegljive vire inform acij, kako naj napišejo svoje stro­ kovne in znanstvene prispevke, zlasti svoje diplomske naloge, m a­ gistrske in doktorske naloge v skladu z m ednarodnim i in našim i pravili (ISO/R 2145+UNESCO SC/M DS 68/08/29, JU S Z. A4. 021- 23). Dajejo jim napotek, kako naj si pom agajo pozneje na svojih delovnih m estih s sekundarnim i in drugim i dokum enti. Na drugih šolah predavajo slušateljem samo snov o inform atiki v njenem ož­ jem računalniškem pomenu, dodajajo pa tem predavanjem tudi kakšno poglavje iz inform atike v širšem pomenu. 44 K njižnica 18(1974)1-2