URN_NBN_SI_DOC-OUT9SWVJ

naslov. Querini so bili člani stare beneške družine patricijev in tri­ bunov. Bili so stalno na visokih po­ ložajih in so opravljali odlične službe, le doži niso biLi nikoli. Dali so znanosti in cerkvi nekaj odlič­ nih imen. Družina se je v teku sto­ letij razcepila v več vej, izmed ka­ terih nosi ena ime Querini dii Stampalia. Prvi član družine, ki je visoko divignil ugled svojemu ime­ nu, je bil Angelo Maria (1680 do 17550- Bil Je učenjak in je veliko potoval v študijske namene po vsej Evropi. Paipeži so ga radi imeli ter ga zato linienovali 1727 za kairdina- la in škofa v Brescii. Kasneje je postal bibliotekar v Vatikanski knjižnici, kjer se je veliko ukvar­ jal z znanstvenimi izdajami orien­ talskih [piscev. Objarvil je važna zgodovinska dela in je celo avtor zemljevidov. Posebno veliko je sto­ rili za mesto Brescia, saj mu mora biti hvaležno za ustanovitev svoje Biblioteche Queriniane, ki jo je odprl 1750, ko je imela 15.000 zvez­ kov. Zdaj hrani ta knjižnica 212 inkunabul, tiskanih v Brescii, dar grofa L. Lechija, nad 200.000 zvez­ kov knjig in kakih 19.000 rokopi­ sov, med njimi evangeliar na pur­ purnem pergamentu z zlatimi čr­ kami iz 9. stoletja. Drugo pomembno ime te rodbi­ ne je Aloise Querini di Stampalia (1799—186*9), ki je bil po poklicu pravnik in velik domoljub ter je ustanovil knjižnico in pinakoteko v Benetkah pod imenom Querini- Stampalia. Ta knjižnica je torej izdala publikacijo z gornjim na­ slovom. Prvič so znanstveniki za obstoj kartografskega fonda te knjižnice zvedeli leta 1954 ob priliki XVI. kongresa italijanskih geografov. Takrat so se začela posebna dela na katalogizaciji in ureditvi tega fonda. Z objavo kataloga pa je svet lahko dobil vpogled v to zares bo­ gato zbirko kartografskega gra­ diva. Prvi del knjige predstavlja obši­ ren uvod (10 str.), ki prinaša po­ datke o kairtografili in tiskarjih zemljevidov v Benetkah in sploh o razvoju te panoge tiskarstva. Začne se v sredini XV. stoletja in gre skoralj do konca XVIII. stoletja. Sledijo potom popisi posameznih enoit, in sicer v naslednjem vrst­ nem redu: zemljevidi, katastrske mape, globusi, pomorske karte in portolani, atlasi. Sledi abecedni seznam avtorjev, vrezovalcev in ti­ skarjev. Zemljevidi so razdeljeni na podskupine: Italija, Severna Italija, Srednja Italija, Južna Ita­ lija z otoki, Morja in reke, Svetov­ ni zemljevidi, Evropa, Azija, Afri­ ka, Amerika, Avstralija. Katalog navaja 391 enot, med katerimi je mnogo rokopisnih. Za nas so važne tiste, ki obravnavajo naše ozemlje, oziroma ozemlje, na katerem živijo Slovenci. V katalo­ gu je nekaj zemljevidov Trsta, Go­ rice, Furlanije (št. 102—(107) in Istre (št. 108—109!); gre za Bertel- lijev zemljevid iz leta 1569 in Val- lejev iz 1805. Zanimive so tudi številke 110—114, ki prikazujejo Dalmacijo in so iz XVII. in XVIII. stoletja, kakor tudi dva zemljevi­ da, ki prikazujeta Jadransko mor­ je (št. 136—137) in sta iz let 1811 in 1815. Balkanski polotok je pri­ kazan na kartah št. 177 in 178; obe sto, nastali v času rusko-turške voj­ ne (1788). Globusi so zabeleženi štir­ je. Časovno najstarejša sta Blaue- jeva: po letu 1611 in iz leta 1640. Druga dva sta D e Vougondyjeva iz leta 1754. Med pomorskimi kartami in por- tolomi je največkrat obravnavano Sredozemsko morje. Popisanih at­ lasov je 41. Med njimi bi kazalo posebej omeniti Orteliuisove iz let 1587, 1601, 1612 in Sadalerjevega iz začetka XVII. stoletja; sledijo Ber- tius, Jansson, Nicolosi, D e Rossi, 7 Coronollijev iz konca XVII. in za­ četka XVIII. stoletja ter nekaj no­ vejših iz preteklega stoletja.