URN_NBN_SI_DOC-PI8XLP2I

pravzaprav najbolj zanimivi, saj s svojo opremo in strokovnostjo popolnoma ustrezajo zahtevanim pogojem ABN, imajo vstop v sistem prek Telecom ali skozi Šte­ vilne specialne komunikacijska mreže, kot npr. CSIRONET. Taki uporabniki vnašajo svoje kataložne enote on-line in morajo upoštevati vse pedpisane standarde. V času začetnega zagona njihovo delo nekaj mesecev nadzorujejo strokovnjaki službe ABN, kasneje so preverjanja občasna. Večina polnopravnih članov ima najeto linijo do računalnika v nacionalni knji­ žnici . Namen je povezati uporabnikove terminale s sistemom ABN, predvidena pa je tudi za preslikovanje MARC zapisov. Ure­ janje in plačevanje instalacij modemov, linij je v pri­ stojnosti nacionalne knjižnice. Računalniški program, ki ga uporablja ABN, je razvila firma Boeing iz Washingtona. S pomočjo le-tega deluje tudi washingtonska knjižnična mreža. ADABAS sistem za upravljanje knjižnic teče ne veli­ kih računalnikih IBM ali z njimi kompatibilnih. Avstralija je program rahlo modificirala za svoje potrebe, uporablja ga pa tudi novozelandska knjižnična mreža in druge. VI. Univerzitetna knjižnična mreža in URICA V celotnem avstralskem knjižničnem sistemu zavzema vidno mesto mreža devetnajstih univerzitetnih knjižnic; vse so pri univerzah v večjih mestih in so večinoma mlade ustano­ ve. Po velikosti so zelo različne; večje hranijo do 3 milijone zvezkov in manjše do 300.000 zvezkov. Skupno vsem univerzam je, da so samostojne, da je vse ustanovila drža­ va in da jih financirata državna in zvezna vlada. Udeležba univerzitetne knjižnične mreže v avstralskem modelu pomeni predvsem dvoje: - visoko medknjižnično izposojo - letno približno 200.000 zvezkov, z drugih punktov si izposodijo še 120.000 pu­ blikacij , - močan kooperativni mehanizem in direktni servis javnosti - tudi podjetje» in industriji. Za leto 1970 in naslednja leta sta značilna ustanavljanje in razvoj krajevnih višjih šol. V Avstraliji jih je pri­ bližno 80. Pri le-teh so nastale knjižnice, ki oskrbujejo študente in uporabnike v industriji s knjižničnim gradivom in informacijami. Višje šole so nastajale najprej v Vikto­ riji, kjer so se najbolj razvile; njihove knjižnice so se začele povezovati in tvorijo skupaj z univerzitetnimi