URN_NBN_SI_DOC-PI8XLP2I

Leta 1986 je stekel AUSTRALIS, on-line sistem za poizvedo­ vanje v okviru CSIRO, s katerim je mogoče preiskovati bazo s 180.000 zapisi. Vključenih je 13 bibliografskih in 17 faktografskih podatkovnih zbirk. Do leta 1984 je CSIRO knjižnica skrbela za nabavo in obdelavo znanstvenih in tehničnih serijskih publikacij, pozneje je to vlogo po dogovoru prevzela nacionalna knjižnica v Canberri, ki je vključila fond v nacionalni centralni katalog serijskih publikacij. Torej AUSTRALIS omogoča on-line poizvedovanje po CSIRO podatkovnih zbirkah, drugih avstralskih in medna­ rodnih zbirkah. CSIRO zelo tesno sodeluje s Centralno univerzitetno tehni­ ško knjižnico, ki deluje v Sydneyu in slovi po zelo funk­ cionalni novi zgradbi s 15.000 m* in posebno osvetljavo, zračno in mirno čitalnico s 670-mi sedeži, kar je za cen­ ter Sydney-a prava posebnost. Je članica konzorcija Clann, v katerega se v zadnjem času vključujejo Se specialne knjižnice, knjižnice višjih tehniških Sol, celo splošno­ izobraževalne knjižnice s posameznimi segmenti. CLANN, ki ima 200.000 uporabnikov in deluje na GEAC siste­ mu, je vpeljal vzajemno izposojo in omogoča vstop v nacio­ nalne državne in mednarodne bibliografske sisteme. VIII. Ljudska knjižnic» (Public libraries) Krivična bi bila, če se ne bi dotaknila dobro organizirane mreže splošnoizobraževalnih knjižnic Sydneya z okolico, ki so prerasle v informacijska središča za določeno tematsko in krajevno območje, z računalniško podprto izposojo, rezervacijo gradiva in preiskovanje podatkov. Tako na primer ljudska knjižnica v Blacktownu poleg leposlovja in poljudnoznanstvene literature nabavlja znanstvena dela s področja kemije, ker je Blacktovrn najpomembnejše središče kemijske industrije v NSW. Uporabnika že pri vstopu v knjižnico obsipajo s preglednimi in uporabnimi vodniki v raznih tujih jezikih, OPAC pa omogoča vstop tudi v sistem krajevnih informacij, političnih in kulturnih dogodkov. IX. Sklep V Avstraliji živijo knjižnice v okolju, kjer deluje več mrež, v katere vstopajo na temelju lastne odločitve; pri­ haja do sodelovanja na raznih ravneh ter imajo matične ustanove in uporabniki različne obveznosti, izdatke in koristi .