URN_NBN_SI_DOC-PI8XLP2I

druge institucije, ki potrebujejo in cenijo hitre in toCne informacije. Zato ni naključje, da 3 0 ob mladih univerzah na tem območju rasle nove knjižnice kot gobe po dežju. Vae so sodobno opremljene, saj so se morale zaradi ekonomično­ sti izogniti podvajanju, predvsem v obdelavi in nabavi gradiva, ter so glede na to zaCele postopno vzpostavljati medsebojno sodelovanje in izgrajevati računalniško podprt knjižniCno-informacijski sistem, ki je danes mnogim vzor hitrega vzajemnega poslovanja. Tako zasnovan sistem je lahko ekonomsko upravičen in izkoriščen še posebno v novih prostorih, kjer je gradnja upoštevala vse prostorske, tehnološke in druge standarde. II.Avstralske knjižnice oblakuja sodobno vzgojen uporabnik Na letaliSCu v Sydneyu so me pozdravili sorodniki, med njimi tudi nečakinja Lisa, uCenka 8. razreda privatne dekliške Sole Nagle v Blacktownu. Vsa ponosna mi je zaupa­ la, da je reditelj v knjižnici. V tistem hipu seveda že nisem vedela, da je to Častna funkcija, ki jo podelijo uCenkam za vzorno vedenje, uCni uspeh, Športne dosežke in Se kaj. To priznanje si uCenke med podobnimi priznanji obesijo na steno v svoji sobi, v Casu opravljanja dolžno­ sti pa nosijo posebno znaCko, tako da knjižničarje-redite- lje zlahka prepoznajo vse uCenke na Soli. Reditelji skrbi­ jo predvsem za redno izposojo knjig v Šolski knjižnici, opozarjajo zamudnike na vraCilo knjig, skrbijo za disci­ plino v knjižnici, nadzorujejo prosti pristop do gradiva. Šolsko knjižnico dekliške Sole Nagle v Blacktownu, ki pomeni srediSCe pedagoškega dela na Soli, vodita knjižni­ čarki, ki imata pedagoški status in ki skupaj z uCenci prostovoljci ter knjižničarji-reditelji skrbita, da raču­ nalniški sistem teCe brezhibno. Knjižnica je on-line pove­ zana z drugimi Šolskimi knjižnicami in pedagoškimi centri v Avstraliji. NajnovejSa pridobitev je modul za medknji­ žnično izposojo. Knjižničarki posredujeta uporabnikom iz lastnih in drugih fondov poleg konvencionalnega gradiva tudi programe, uCne pripomočke, A/V gradiva ipd. iz Av­ stralije . To prvo sreCanje z avstralskimi Šolskimi knjižnicami me je naravnost pretreslo, ko sem ga primerjala svojimi izkuš­ njami izpred 18 let. Takrat sem se kot Šolska knjižničarka skupaj s kolegicami borila za pedagoški status, knjižne police, prostor, primerno nabavo publikacij. V Soli sem takrat uvedla knjižno in knjižnično vzgojo uCencev, katere so bili le-ti deležni 8 ur letno, kar je za tiste čase pome- nilo novo poživitev pedagoškega dela, povezanega s