URN_NBN_SI_DOC-PLMF3NFP

podobnih tipografskih ekslibrisov pa preko1 v vseh mogočih grafič­ nih zvrsteh izdelanih (za posamez­ ne predstavnike plemstva na Slo­ venskem ter za domače kulturne delavce v 17. im '18. stoletijui) se moramo primakniti vsaj na prelom zadnjih stoletij ali še kakšno leto ibliže, da pridemo do dobe, ko je ekslibristika doživela prve znake razcveta. Sele v prvein in drugem desetletju! po prvi svetovni vojni i )a doživi ta drobni grafični listek, ti je zunanji izraz ljubezni do knji­ ge, iše posebej do lepe in v vsakem oziru dragocene knjige, zares za­ vidljivo višino. Čeprav ne bi rad našteval, vendar mirno imen Boži­ darja Jakca, Mihe Maleša in To­ neta Kralja le ni mogoče (slednji je celo prejel nagrado na medna­ rodni razstavi v Lo.s Angelesu leta 1932). Seveda se je kasneje le-to-m priključila cela vnsta imen mlaj­ ših grafikov in arhitektov, ki so slovenski ekslibris dostojno držali na svetovni višini (Plečnik in nje­ gova šola, Gajšek, Justin, Debe­ njak, Černigoj, Hlaivaty itd.). Pred nekaj leti je bila prva večja raz­ stava evropskega ekslibrisa pri nas v Krainju, manjša' tudi v Novem mestu, doslej najobširnejša v slo­ venskem merilu (verjetno tudi ju­ goslovanskem!) pa je bila prirejena v Študijski knjižnici v Novi Gorici jeseni 1959. Ta je obsegala 600 pri­ merkov nad 170 umetnikov iz 21 evropskih držav. Ob tej priložnosti se je pojavila želja, da bi prišlo do osnovanja društva ljubiteljev in zbirateljev eksliibrisov. Do danes sicer do tega ni prišlo, prav bi pa le bilo in za pospeševanje in uve­ ljavljanje lepe knjige več kot dra­ goceno, da bi se osnovalo talko društvo. Cehi, Poljaki, Rusi so pra­ vi mojstri v tem, organizacijsko kakor tudi po bogastvu gradiva, da ne govorimo seveda o Italiji, Fran­ ciji. Holandiji in Nemčiji, kjer je to že stara tradicija. Glasilo italijanskih ekslibristov izhaja redno že osem let. Lansko leto je sicer umrl njegov ustanovi­ telj, lastnik in urednik Francesco Bono, vendar pa revija nadaljuje z izhajanjem, čeprav ie opaziti, da je nekoliko le izgubila. Revija je nadvse lična, tiskarsko na višini, slikovno bogata pretežno s tiski po originalih, kar dalje objavam posebno vrednost. Članki se v glavnem držijo ekslibnične vse- tbine, le včasih zajamejo širši ob­ seg in poročajo o grafičnih raz­ stavah, umetnosti, umetnikih pa tudi več o posameznih knjigah, ki se s to vejo umetnosti ukvarjajo. Zanimive so seveda novice, ki jih revija prinaša o ekslibrisiili in zbi­ rateljih z vsega sveta. Opazil sem članek s podpisom Guida Manzini- ja in naslovom »L’Ex libris in Ju­ goslavia«, kjer kratko in informa­ tivno poroča o tem; Ikot spremna ilustracija k lokstu je ponutisnjen ekslibris Milenka Gjuriča (Ex li­ bris Ivana). Veliko več gradiva pa prinaša 'revija o umetnikih, eksli- bristih in okslibrisili s Češkega in Poljskega. Revija je vredna pozor­ nosti vsakega pravega ljubitelja ekslibrisov, a tudi ne veliko manj vsakega pravega bibliofila. Marijan Brecelj