URN_NBN_SI_DOC-PRPGAXA7

ca Civica — sedanje stanje in na­ črti za prihodnost; Fulvia Zorzi Giustiiniani, O nekaterih vezavah s podpisom Pierra Corneillea Schvyeja v grajski knjižnici na Miramaru; Stelio Crise, Za Držav­ no knjižnico v Trstu. O zborniku s tako bogato vse­ bino bi bilo mogoče razpravljati obširno, vendar naj samo nekaj bežnih načelnih misli in pripomb posreduje vsaj osnovno predstavo o publikaciji. Predvsem splošna ugotovitev: zbornik skuša podati bolj ali manj točno sliko knjižničarstva v Trstu. Poda tega namena docela ne izpol­ ni. Predvsem so nekateri članki le prekratki iza obravnavanje dolo­ čene snovi, zato smemo šteti po­ skus boilj za nekakšno osveščanje glede stanja glavnih knjižnih fon­ dov, v čemer nas še bolj potrjuje zadnji članek izpod peresa ured­ nika Stelia Crisea, v katerem po­ stavlja v ospredje in kot najbolj pereč problem — ustanovitev ozi­ roma potrebo po državni knjižni­ ci v Trstu. Zbrano gradivo je sa­ mo po sebi važno in bogato, le na­ slov preveč obeta. iSaj je izpušče­ nih kar 8 večjih in pomembnejših knjižnic (prim. Annuario delle Biblioteche italiane, 2. izd., vol. 2, Roma 1958 , str. M 1 — 3181 ), ki bi nam lepo zaokrožile podobo Trsta glede na knjižnice. Morda p a bi bilo treba razumeti naslov tako, kot da gre le za italijanske knjiž­ nice v mestu. Morda. Toda temu oporeka članek, ki govori o knjiž­ nici USIiS (= United Nations In­ formations Service). Tudi sami članki, predvsem tisti, ki govore o določenih knjižnicah, so različno zasnovani. Eni prinašajo precej stvarnih podatkov (število enot v fondih, nekatere med njimi nava­ jajo kar z naslovi — periodika! —, podatke o opremi, stavbah, ur­ nike poslovanja, letno statistiko bravcev, izposojenih del), drugi pa so bolj načelni in podobnega gra­ diva ne prinašajo. 'Silno redki so podatki o letnem dotoku, o finanč­ nih možnostih, dotacijah itd. Zanimivejši so tisti članki, ki govore o posebnih zvrsteh knjiž­ nic, ali pa obravnavajo poseb­ ne panoge. Tak je Bruggerijev, ki govori o merilih, primernih pri snovanju neke mestne ljudske knjižnice, oziroma na kakšna vpra­ šanja bi taka ustanova morala da­ jati odgovore in komu bi morala služiti. Podobne probleme, le da omejene na mladinsko literaturo danes in jutri, navaja Gina Libutti. Sauro Pesante govori o prostem pri­ stopu, o m ladinskih oddelkih, o in­ formativni službi, o mreži knjižnic po terenu, o posebnih fondih (disko­ teke, kinoteke, diapozitivil). Posebej zanimiv je članek o »plavajočih« knjižnicah — to je o knjižnicah na ladjah. Slovenska strokovna lite­ ratura te zvrsti knjižnic ne pozna, potrebno pa bi bilo o priliki kuj o njej napisati, saj imamo take knjiž­ nice tildi pri nas, čeprav v skrajno majhnem številu; H rvatje so glede tega bogatejši. Članek je zanimiv, ker daje avtor zanimive napotke pa tudi izsledke. Svojevrstne misli po­ sreduje Renato Putiigna o izposoji knjižnega gradiva v javnih par­ kih. Med prav dobre članke v zborni­ ku spadajo seveda Battistijev, ki obravnava tržaško univerzitetno knjižnico, Tassinijev o trenutnem stanju in o bodočem razvoju mestne knjižnice, posebej pa še Crisejev, ki postavlja na solidne osnove zahtevo po državni knjižnici, kakršno ima Gorica in še m arsikatero italijansko mesto. Docela izven okvira zbornika pa je, sicer sam po sebi zanimiv, čla­ nek Fulvie Zorzi Giustiniani, v k a­ terem opisuje grajsko knjižnico na Mi rama ru. Med knjižnicami, ki bi tudi zaslu­ žile obravnavo v zborniku, bi kaza­ lo omeniti: Slovensko narodno in študijsko knjižnico, knjižnico dveh mestnih muzejev, umetnostnozgodo­ vinskega in muzeja Risorgimenta