URN_NBN_SI_DOC-Q3M2MITI
sploh. V nabavni politiki vlada precej šnja zmeda. U niverzitetna knjižnica v Paviji prejem a letno okrog 4100 perio dičnih publikacij, toda m ed njim i je 17 % dvojnic, U niverzitetna knjižnica v Cincinnatiju pa jih prejem a 3800, toda m ed njim i je le 3 °/o dvojnic. Italijanske univerzitetne knjižnice sko raj ne poznajo prostega pristopa in izposoja na dom je m inim alna. Naj večjo številko v taki izposoji je ena od njih zabeležila leta 1959 s 6732 kosi. Povprečje letnih izposoj v državnih knjižnicah (33) je bilo v tem času ne kaj čez 3000 zvezkov. Zanimiva je Hamlinova ugotovitev, da uporabi italijanska univerzitetna knjižnica let no za nabavo tiska približno toliko kot am eriška, nam reč okrog 70 000 000 lir. — V rubriki Inform azioni e noti- zie objavlja ta številka krajši sestavek o študijskem potovanju slovenskih prim orskih knjižničarjev v Rim in Firence (str. 230). Št. 4/5 je posvečena XIV. kongresu Združenja italijanskih knjižnic. Zani mivo je, da im ajo italijanski biblio tekarji svoje kongrese vsako leto. Ti kongresi so pravilom a peripatetični; nekaj časa jih im ajo v enem, zatem pa nadaljujejo s kongresom v drugem m estu. Od številnih predavanj in refe ratov (27) je zbudilo posebno pozor n ost predavanje Alberta G iraldija o problem u obveznega prim erka. Po za konu iz leta 1939 so m orale italijan ske tiskarne pošiljati raznim m inistr stvom in drugim oblastvenim orga nom obvezni prim erek v 8 izvodih. Ti so nato odstopali 2 izvoda dvema cen tralnim a knjižnicam a. Novi zakon o obveznem izvodu iz leta 1945 ni tega stanja bistveno sprem enil in je še da nes v veljavi. Predavatelj je ugotovil, da se je položaj celo poslabšal. Zahte val je, da se navedeni zakon razvelja vi in sprejm e tak, ki bo obvezoval tiskarne na obvezni izvod v treh p ri m erkih. Prejem ali naj bi ga dve cen tralni knjižnici (Rim, Firence), tretji izvod pa tista centralna knjižnica, na obm očju katere dela tiskarna. Dve predavanji sta bili posvečeni problem u centralnih katalogov. Vidi mo, da to delo le počasi napreduje, ker so stari katalogi zelo pom anjklji vi in ker im ajo knjižnice prem alo osebja. Zanimivo je, da je gradivo XIV. kongresa AIB objavila revija Accade- mie e Biblioteche d ’Italia in ne stro kovno glasilo Združenja, nam reč Bol- letino d ’informazioni, ki je začelo iz h ajati leta 1961. Z adnja številka je posvečena sko raj v celoti Danteju. Srečko Vilhar 162
RkJQdWJsaXNoZXIy