URN_NBN_SI_DOC-Q41K3CY8

DANES Jelka Zupanič Moralni meter Ko smo računsko sodišče dobili, smo Slovenci pričakovali, da bo še od krompirja zahtevalo, da vidi napake, na katere opozarjajo računski sodniki. Krompir ima vendar oči. A otroške domislice so v očeh odraslih pogosto le otročarije, kljub resnici, k i jo nosijo s seboj. In resnica je, da bi morali opozorila računskih sodnikov videti in slišati vsi. Računske sodnike vendar plačujemo za to, da varujejo ne le zakonitost, ampak tudi pregled- nost in predvsem smotrnost trošenja davkoplačevalskega denarja. Če nam le lahko prihrani- jo kak evro, se morajo za vsakega potruditi. In če nam s pravilnim prikazovanjem pobranega in porabljenega javnega denarja pokažejo, kje nam kdo morda sadi rožice, je to tako dragocena informacija kot kak prihranjeni evro. To torej načeloma zmeraj pričaku- jemo od računskih sodnikov. A li si želimo od njih kaj več kot to, bomo spoznali v prihodnjih dveh tednih. V vseh teh letih smo se že naučili, da je moč računskih sodnikov predvsem moralna. Ta pa bo tako pri računskih sodnikih kot pri vseh, k i se jih je dotaknil primer "Splošne plovbe po računsko" zdaj na preizkušnji. Pa ne le zato, ker je politika vse, kar se dogaja v mestu, kot so rekli stari Atenci, ampak tudi zato, ker je načel politiko, z njo pa tudi Slovence, notranji dvom. Ob tokratni objektivni odgovorno- sti, k i naj bi jo za desetletje gojeno nepreglednost javnih financ in njenih posledic plačal trenutni finančni minister Franc Križanič, se politiki že sprašujejo, ali naj plača cel zapitek kar on sam? Napake so se kopičile leta. Računski sodniki so nanje redno opozarjali in zahtevali popravke. In kaj se je zgodilo? Do Križaniča očitno kaj malo. Zdaj pa naj bi kar sam poravnal račun, in to z obrestmi vred, torej za nekaj finančnih ministrov nazaj? Plačal s slovesom od funkcije finančnega ministra? Čeprav ni zdravo, da postavi družba pod vprašaj svoj moralni meter, so legitimna tudi ugibanja o tem, ali so računski res poklica- ni, da odločajo, kdo bo še minister i n kdo ne. A pozor! Imajo le moralni meter, nobenega kladiva. In se tega tudi zavedajo. Četudi so nekateri v njih že prepoznali nagajivce, k i se gredo politiko. O Križaniču bo odločil Pahor oziroma prepričljivost Križaniče- v i h argumentov, kaj so s svojim pozivom računski sodniki dosegli, pa bomo z različnimi vatli ocenjevali vsi. Tokratni vihar ima jasen cilj: bilance javnih blagajn, k i j im ne bo kaj očitati. Mno-gi ra-čuna-jo-, da- se bo- vsa-j pri njih računsko- so-dišče za-ra-čuna-lo-. LEVO SPODAJ Splošna plovba je bila le kaplja čez rob Šef računskih sodnikov Igor Šoltes j e prepričan, da si država ne zagotavlja b o n i t e te z r a č u n o v o d s t v o m, ki ne prikazuje celotne slike j a v n ih financ. Pričakuje razrešitev f i n a n č n e ga m i n i s t ra Franca Križaniča, t e m u pa se zdi zahteva nerazumljiva "Ne," je odgovoril finančni minister Franc Križanič, na drugo vprašanje pa je odgovoril kar z dvema ne. Bo odstopil, če bo to od njega zahteval Pahor? Upal i n verjel je, da bo Pahor zadovoljen z debelim svežnjem poja- snil, k i j ih bo o sprejetih popravljal- n i h ukrepih dobil, zaveda pa se, da bo na koncu odločil Pahor. Križanič je zagotovil, da so vzeli zahteve računskega sodišča skrajno resno i n začeli spreminjati predpise. "Delali smo po predpisih, zdaj jih spre- minjamo v skladu z logiko, kakršno je želelo računsko sodišče," je dodal. Zato se j im zdi ta reakcija računskega sodišča nekoliko nenavadna. Križanič je pojasnil: "Reakcija, ki v bistvu teme- lji na oceni prodaje Splošne plovbe v mandatu prejšnje vlade, po zakonih, k i so veljali v tistem obdobju in velja- jo do neke mere še sedaj. A ne v celoti, ker smo del te zakonodaje že spreme- nili, tako da se štejejo neposredno v proračun vsa sredstva, k i j i h name- njamo vračilom investitorjem v tele- komunikacijsko omrežje." Kaj Križaniču očita Šoltes JELKA ZUPANIC Zaradi "sindroma ementalec", kakor je predsednik računskega sodišča Igor Šoltes včeraj poimenoval dejstvo, da se je Slovenija že zbudila z novico, k i naj bi jo bil na tiskovni konferenci šele sporočil, je poldruga ura pogovora raz- krila nekaj let neizpolnjenih zahtev ra- čunskih sodnikov. Včeraj so jih tako le kronali s pozivom premieru Borutu Pa- horju, naj razreši finančnega ministra Fran-ca Križaniča. Zakaj? Uradno zara- di hude kršitve dobrega poslovanja, k i jo je zagrešilo finančno ministrstvo. Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih finančnega ministrstva i n vlade v primeru Splošne plovbe Porto- rož je bilo pri tem le kaplja čez rob. Računski sodniki so se za poziv pre- miera k razrešitvi Križaniča odločili, ker so spet naleteli na leta se ponavlja- joče nesmotrnosti. Šoltes je povedal, da so ministrstvo za finance že v več primerih opozorili, naj uredi sistem ra- čunovodskega evidentiranja poslov, premoženja i n obveznosti za račun države in občin. A tega še kar n i stori- lo, zato ostaja vpogled v javne finance nepregleden, izkazovanje dejanske za- dolženosti države in občin pa nereal- no. Šoltes je bil prepričan, da je treba to končno urediti, tudi če bi utegnilo to poslabšati bonitetno oceno Sloveni- je, kakšne politične motive za poziv k razrešitvi Križaniča pa je zavrnil. Križanič: Nenavaden poziv, odstopiti ne namerava Sami ne boste odstopili? A li je to ele- ganten način, da bi se vas znebili? Zahtevam računskega sodišča so sledili Državna sekretarka Mateja Vran-i-čar je dala vedeti: "Četudi je računsko sodišče opravljalo revizijo prodaje deležev Splošne plovbe, se v zahtevi za odzivno poročilo tega konkretne- ga posla n i dotaknilo, ampak je od ministrstva za finance zahtevalo do- ločene spremembe v zakonodaji i n izdajo začasnega navodila o načinu računovodskega evidentiranja poslov Ohranjanje nejasne ureditve in s tem neenotno obravnavanje evidentiranja poslov za račun države in občin, s čimer omogoča predvsem: ! nepreglednost javnih financ ! nerealno izkazovanje dejanske zadolženosti države in občin ! neustrezno izkazovanje državnega in občinskih proračunov ! neustrezno izkazovanje sredstev in obveznosti izvajalcev agentskih poslov ! možnost neustreznega obračuna DDV Tujini po-vedo-, zakaj ne bi še do-ma Finančni minister Franc Križanič je včeraj posebej poudaril: "Vsi t i skladi, k i so nastajali skozi različna obdobja in v različnih letih, so ustvarjali določen dolg, a nastopajo v javnem dolgu po računovodskih standardih ESA 95 kot širši dolg države. To pomeni, da jih prikazujemo kot eno od blagajn, k i ustvar- ja primanjkljaj, kadar ga. Zato tu večjih sprememb ne bo, do neke mere se bo to prenašalo iz ene bilance v drugo, ampak to je stvar tehnike." Ali to drži, smo vprašali vrhovnega državnega revizorja Sama Jereba. Tr- ditve na hitrico ni mogel potrditi, saj "bi moral za kaj takega ponovno naredi- t i revizijo javnega dolga, k i smo jo na računskem sodišču opravili leta 2007". Dodal pa je, da "bi se mu zdelo precej čudno, če bi bili primeri, kakršen je INFRA, res zajeti v ESA 95. Toda ESA 95 gor ali dol, postavlja se vprašanje, zakaj ne moremo tudi doma poročati tako." premoženja i n obveznosti za račun Republike Slovenije v letu 2010." Tem zahtevam so v svojem odzivnem poro- čilu tudi v celoti sledili. Menili so: "Da računsko sodišče od nas pričakuje ure- ditev pravnih podlag in računovode- nja za vnaprej. Nikakor pa ne moremo teh navedb v revizijskem poročilu ra- zumeti v smislu, da je treba posle, k i so že bili sklenjeni, kakorkoli za nazaj spreminjati ali jih celo odpovedovati." Vraničarjeva je posebej poudarila, da "so transakcije danes računovodsko evidentirane, vendar na drugačen način, kot je pričakovalo računsko so- dišče". Zakaj je Križanič bolj pomemben od Erjavca Predsednik vla-de Bo-rut Pa-ho-r j e ministra-za- fi-na-nce Francija- Križa-niča- že za-pro-sil za- do-da-tna- po-ja-snila- glede ugo-to-vitev računskega- so-dišča-. Po-sta-vlja- pa- se že vpra-ša-nje, a-li Pa-ho-r la-hko- ra-vna- druga-če ko-t pa- v p r i m e ru Ka-rla- Erja-vca- ŠAMOTRTNIK Januarja l a ni je predsednik vlade Borut Pahor po pozivu računskega sodišča (RS) za razrešitev ministra za okolje Karla Erjavca, novinarjem dejal: "O tej zadevi bo odločal državni zbor. Gre za nove standarde v sloven- ski politiki." Včeraj je po pozivu RS za razrešitev ministra za finance Fran-ci-- ja Kri-žan-i-ča slednjemu poslal pismo, naj mu predstavi svoj pogled na ugo- tovitve RS. Na podlagi tega odgovora se bo potem tudi odločil, ali bo pred- lagal njegovo razrešitev. Koalicijski partnerji pa v tem tre- nutku drugega izhoda kot razrešitev ne vidijo. Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovi-c: "Glede na visoke standarde, k i j ih je predsednik vlade postavil v preteklosti, si težko pred- stavljam, da bi tokrat ravnal drugače." Predsednik Zares Gregor Golobi-č si bo vzel čas za preučitev ugotovitev RS, vodja poslanske skupine Zares Fran-co Juri- pa: "V tem primeru ne v i d im druge možnosti, kot da poziv spoštujemo." Križaniča je p o d p rl Kaj pa interpelacija Tudi v opoziciji druge možnosti kot razrešitev ministra za finance Francija Križaniča ne vidijo. Zato se je včeraj pojavljala celo možnost, da bi opozici- ja v primeru premierove nereakcije vložila interpelacijo proti Križaniču, ta pa bi bil potem prepuščen milosti parlamenta. A so že v SNS in SLS zatr- dili, da interpelacije, k i bi vključevala samo ugotovitve računskega sodiš- ča, ne bi podprli. "Če bi bila zastavljena širše, pa bi bila naša podpora odvisna od ostalih očit- kov," pravi predsednik SLS Radovan- Žerjav. Bogdan- Barovič, SNS, pa pravi, da bi v tem primeru vložili interpelacijo proti predsedniku vlade, in sicer zato, ker je v dveh enakih primerih ravnal različno. samo Erjavec: "Poziv predsednika RS gre preko njegovih pooblastil." SD: minister je pomemben v času krize Nekoliko bolj zadržani so v SD, kate- re član je Križanič. Vodja poslanske skupine Dušan- Kumer pričakuje, da bo Pahor po prejemu m i n i s t r o v ih odgovorov pojasnilo poslal na RS in v državni zbor. Opozarja pa na pomemb- nost tega ministrstva v času finančne krize. Vprašanje o razrešitvi se mu zdi preuranjeno, pravi pa: "Glede na funk- cijo, k i je povezana z odgovornostjo do javnih financ v tem trenutku, ima minister za finance v poslanski skupi- ni podporo." Še bolj ostro je v bran ministru sto- pil predsednik podmladka SD Marko Kasteli-c: "Franci Križanič je eden zad- njih branikov socialne demokracije in močno nas skrbi, da so v ozadju drugi interesi." Ob tem omenja, da ima pred- sednik RS Igor Šoltes "dobre odnose s stranko Zares" in "da je član lobistič- nega združenja 11". Tudi Kastelic pa opozarja, da je v času finančne krize finančni minister zelo pomemben. Zgolj odgovor lahko povzroči koalicijsko krizo Ravno ta pomembnost ministrstva v luči finančne krize i n nediscipline bi lahko b il eden od razlogov, zakaj bi Pahor tokrat ravnal drugače kot lani. V SD so včeraj že pojasnjevali, da je tokrat drugače, ker minister je ukre- pal, le nezadovoljivo za RS i n ker so nekateri zakoni že v zakonodajnem postopku. Po zakonu je sicer dovolj, da Pahor RS samo odgovori, razreši- tev ministra pa je moralna zaveza. A vendar bi takšen ukrep predsednika vlade, skoraj zagotovo povzročil novo težavo znotraj koalicije, saj bi v LDS i n Zares takšno ravnanje lahko prob- lematizirali. Med manj verjetnimi možnostmi se omenja tudi, da bi Pahor predlagal razrešitev, državni zbor pa bi to zavr- nil, k čemur se nagibajo predvsem v podmladku SD. Težava pa je, ker bi s tem koalicija glasovala proti predlo- gu predsednika vlade. "To ne bi bila nezaupnica predsedniku vlade. To bi bilo stališče, da se državni zbor ne stri- nja z ugotovitvami RS," pojasnjuje Ka- stelic. Karl Erjavec, tudi sam "žrtev" računske- ga sodišča, je včeraj Križaniča odločno podprl. (Tit Košir) Spet aktualna ustavna presoja Karl Erjavec pa ima idejo, da bi vlada vložila ustavno presojo zakona, k i predsedniku RS daje takšna poobla- stila. To možnost je sicer Erjavec ome- njal že pri postopku svoje razrešitve, a ustavne presoje n i vložil. Profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Lojze Ude je takrat dejal: "Moje mnenje je, da je zakon lahko neustaven v dveh elementih. Ker izključuje sodno var- stvo zoper ugotovitve RS i n ker kri- teriji za hudo kršitev niso opisani v zakonu." Šoltesov odgovor je bil, da RS izdaja samo mnenja i n ne sodb. Tudi sedaj v politiki širšega soglasja za vložitev ustavne presoje ni. Samo predsednik SLS Radovan- Žerjav je omenil, da bi te zakonske določbe ve- ljalo popraviti.