URN_NBN_SI_DOC-Q58WHWVC

noga ia rsoga svata im z vseh pod­ ročij človeškega znanja ogrom no gradivo, ki si ga v svetovnem m e­ rilu imoremo kom aj m isliti bolj po­ polnega. V miti n e dvajsetih letih «o iašle k a r tri izdaje tega dela, k ar ikaiže n a njegov pom en iin po­ trebo (1. ilzd. 1939—1940; 11. izd. 1947—1949, p o natis 1950; 111. izd. 1955). G radivo za 111. izdajo, ki je od vseli najibolj obsežna, je bilo v glavnem sestavljeno že le ta 1953, vendar je neutrudni av tor tekst m ed tiskom še spopolnjeval z no- viim gradivom , ki: je zanj izvedel. V uvodu pisec z m elanholično re­ signacijo ugotavlja* da je la izdaja definitivna in da se z n jo ne bo več dailje u k v arjal. Delo, iki g a je o p rav ljal z velikim i n ap o ri n ad 20 let, je talko ogromno, d a presega moči eneiga sam ega človeka. Edina vizpodlbuda v tem času m u je bila en k ratn a podipora UNESCO, sicer pa n i prejel nobene druge m aterialne pomoči. Za n atis 111. izdaje je avto r knjigo (temeljito pregledal in jo nians iikje m očno sprem enil, d a je občutno narasla, iker ji je dodal m nogo inoveiga gradiva, izilasiti iz slovanskega sveta, k i m u je v vseh ozirih prav ičen p ri odm eri prostora. Zanim ive in za m oči enega sa ­ m ega človeka sko raj neverjetne so nadrobne inform acije o njegovi knjilgi. Pisec je v 111. izdaji zbral okoli 80.000 raznih bibliografij po vsem svetu, k i ijih je razvrstil v okoli 12.000 poglavij in podlpoglavij. P ri tem je uporabljal v tisku okoli 1950 različnih črkarskilh tipov, k ar je že sam o po sebi neverjeten d u ­ ševni n apor p r i sestavi dela. N a 28 stran eh luvoda av to r izred­ no jasno iin precizno p o d aja k ratek p regled o delu dosedanjih biblio­ grafov p r i sestavljanju bibliografij bibliografij, govori o začetkih si­ stem atične bibliografije, razčleni nekaj večjih in najbo lj znanih .ta­ k ih del, nazadnje pa govori o n ji­ hovi razvrstitvi1. Potem razloži na- 6 čim svojega dela. U pošteval je samo talke bibliografije, ki so izšle po­ sebej s svojim lastn im štetjem sitra- ni, torej tu d i separate iz periodič­ nega tiska, izločil je bibliografije v rokopisu, ne pa bibliografij .roko­ pisov, če so titskame. Izključil .je seznam e um etniških del in pa k n ji­ gotrške kataloge. Uvrstil je v knji­ go bibliografije v najrazličnejših jezikih, pri čem er so m u posebno za orientalne jezike pom agalu bi­ bliotekarji British Museum a. Bester- manovo delo ima torej zinačilnosti najiširtše internacionalne bibliog raf­ ske publikacije z upošte vanjem vsega dosegljivega graduva, seveda z zgoraj navedenim i om ejitvam i. Jugoslovanske in posebej sloven­ ske b ibliografije so upoštevane v knjijgi p o d raznimi, .poglavji in pod­ poglavju in to docela pravično in jjošteno, k ak o r doslej nism o bili va­ jeni p ri raznih tu jih publikacijah. Talko se pod naslovom »Serbo- croatiam literature« n av aja za slo­ vensko bibliografijo pom em bno Sa- farikovo delo Geschiichite d e r süd­ slaw ischen L iteratu ren (Čopovi p ri­ spevki za Slowenisches uind glago­ litisches Schrifttum ) in Zlate P irn a ­ to ve B ib lio g rafija idel slovenskih pisateljic. Pod geslom ».Slovenian L iterature« se m ed druigim n av a­ jajo: Melite Pivec-Stele K azalo zgo­ dovinskih publikacij, A. K. Vosto­ kova O pisanie nukopis. i pečat, km g slovenskih, ki je leta 1836 izšlo kot se p arat v S ankt Peterburgu, Ahno- va bibliogmafija slovenskih pirote- staintik, Simoničeva Slovenska b i­ b liog rafija, Sllebiinigerjeva Sloven­ ska bibliografija za 1. 1907—1912, potem Bulovčeve Slovenska biblio­ g rafija od 1943 dalje. Pod naslo­ vom »Periodical publications« se ix>d poglavjem »Slovenec navaja delo Ni!ka Z upaniča Slovenski čas­ n iki (Beograd 1911) in Šlebingerjeva R azstava slovenskega novinarstva (Lj. 1937). Značilno p a je, d a k nji­ ga om enja O tona Berkopca biblio- 8t