URN_NBN_SI_DOC-Q58WHWVC
noga ia rsoga svata im z vseh pod ročij človeškega znanja ogrom no gradivo, ki si ga v svetovnem m e rilu imoremo kom aj m isliti bolj po polnega. V miti n e dvajsetih letih «o iašle k a r tri izdaje tega dela, k ar ikaiže n a njegov pom en iin po trebo (1. ilzd. 1939—1940; 11. izd. 1947—1949, p o natis 1950; 111. izd. 1955). G radivo za 111. izdajo, ki je od vseli najibolj obsežna, je bilo v glavnem sestavljeno že le ta 1953, vendar je neutrudni av tor tekst m ed tiskom še spopolnjeval z no- viim gradivom , ki: je zanj izvedel. V uvodu pisec z m elanholično re signacijo ugotavlja* da je la izdaja definitivna in da se z n jo ne bo več dailje u k v arjal. Delo, iki g a je o p rav ljal z velikim i n ap o ri n ad 20 let, je talko ogromno, d a presega moči eneiga sam ega človeka. Edina vizpodlbuda v tem času m u je bila en k ratn a podipora UNESCO, sicer pa n i prejel nobene druge m aterialne pomoči. Za n atis 111. izdaje je avto r knjigo (temeljito pregledal in jo nians iikje m očno sprem enil, d a je občutno narasla, iker ji je dodal m nogo inoveiga gradiva, izilasiti iz slovanskega sveta, k i m u je v vseh ozirih prav ičen p ri odm eri prostora. Zanim ive in za m oči enega sa m ega človeka sko raj neverjetne so nadrobne inform acije o njegovi knjilgi. Pisec je v 111. izdaji zbral okoli 80.000 raznih bibliografij po vsem svetu, k i ijih je razvrstil v okoli 12.000 poglavij in podlpoglavij. P ri tem je uporabljal v tisku okoli 1950 različnih črkarskilh tipov, k ar je že sam o po sebi neverjeten d u ševni n apor p r i sestavi dela. N a 28 stran eh luvoda av to r izred no jasno iin precizno p o d aja k ratek p regled o delu dosedanjih biblio grafov p r i sestavljanju bibliografij bibliografij, govori o začetkih si stem atične bibliografije, razčleni nekaj večjih in najbo lj znanih .ta k ih del, nazadnje pa govori o n ji hovi razvrstitvi1. Potem razloži na- 6 čim svojega dela. U pošteval je samo talke bibliografije, ki so izšle po sebej s svojim lastn im štetjem sitra- ni, torej tu d i separate iz periodič nega tiska, izločil je bibliografije v rokopisu, ne pa bibliografij .roko pisov, če so titskame. Izključil .je seznam e um etniških del in pa k n ji gotrške kataloge. Uvrstil je v knji go bibliografije v najrazličnejših jezikih, pri čem er so m u posebno za orientalne jezike pom agalu bi bliotekarji British Museum a. Bester- manovo delo ima torej zinačilnosti najiširtše internacionalne bibliog raf ske publikacije z upošte vanjem vsega dosegljivega graduva, seveda z zgoraj navedenim i om ejitvam i. Jugoslovanske in posebej sloven ske b ibliografije so upoštevane v knjijgi p o d raznimi, .poglavji in pod poglavju in to docela pravično in jjošteno, k ak o r doslej nism o bili va jeni p ri raznih tu jih publikacijah. Talko se pod naslovom »Serbo- croatiam literature« n av aja za slo vensko bibliografijo pom em bno Sa- farikovo delo Geschiichite d e r süd slaw ischen L iteratu ren (Čopovi p ri spevki za Slowenisches uind glago litisches Schrifttum ) in Zlate P irn a to ve B ib lio g rafija idel slovenskih pisateljic. Pod geslom ».Slovenian L iterature« se m ed druigim n av a jajo: Melite Pivec-Stele K azalo zgo dovinskih publikacij, A. K. Vosto kova O pisanie nukopis. i pečat, km g slovenskih, ki je leta 1836 izšlo kot se p arat v S ankt Peterburgu, Ahno- va bibliogmafija slovenskih pirote- staintik, Simoničeva Slovenska b i b liog rafija, Sllebiinigerjeva Sloven ska bibliografija za 1. 1907—1912, potem Bulovčeve Slovenska biblio g rafija od 1943 dalje. Pod naslo vom »Periodical publications« se ix>d poglavjem »Slovenec navaja delo Ni!ka Z upaniča Slovenski čas n iki (Beograd 1911) in Šlebingerjeva R azstava slovenskega novinarstva (Lj. 1937). Značilno p a je, d a k nji ga om enja O tona Berkopca biblio- 8t
RkJQdWJsaXNoZXIy