URN_NBN_SI_DOC-Q58WHWVC
grafijo Masaryk a Jihoslovane, ne ciitiira pa obsežnejše njegove biblio- grafije Cesika a slovenska litera tura, divadlo, jaizykozpyt a narodo- pis v Jugosluvii (Praga 1940). Prav iako ni najti v Bestermamu Jesen kovega Časnikarstva (1884), tudi ne Šlebingerjeve bibliografije izdaj Slo venske Matice do 1930. Manjkajo še nekatere druge slovenske biblio grafije (Marentič, Pirc itd.), vendar pa je itireba roči, da je slovenska bibliografija v tem svetovnem demi kar častno zastopana s svojimi glavnimi publikacijami. Upošteva na je še v izdajali Bibliografskega inštituta v Beogradu, čigar vse pu blikacije so seveda navedene. Ena ko so citirane tudi vse glavne forvaitske in srbske bibliografi je. Bestermanovo delo se odlikuje z veliko jasnostjo v zasnovi dela in (preglednostjo v razvrstitvi gradivu, kar je bilo vsekakor izelo težko opraviti spričo tolikšnega gradiva, ki ga knjiiga vsebuje. Primerjaje to biibliografijo Bibliografij z nekate rimi drugimi, tudi nemškimi, ki so bile včasih znane po svoji natanč nosti, lahko ugotovimo, da jih vse presega po točnosti, saj nikjer ne naletilš na kako stvarno, celo pisno napako ine. Knjiga odličino služi vsem, ki bi si radi pridobili znanja iz svetovne bibliografske literature ali ki so' jiim potrebne bibliografske informacije. Zal pa je zaradi visoke cene malokomu dostopna; ima jo iljubljanska Narodna in univerzi tetna knjižnica. F. d. 82
RkJQdWJsaXNoZXIy