URN_NBN_SI_DOC-Q5OCMOD6

Informacijsko, računalniško in komunikacijsko znanje m ed uporabniki je veliko večje in tokrat ne bo šlo več za iskanje informacije, temveč za iskanje samih dokum entov. Vprašanje je še, kar smo že obravnali, kako se bodo prilagodili tem sprem em ­ bam založniki, ki lahko največ izgubijo z enostavnejšim in predvsem svo­ bodnim dostopom do informacijskih virov. Založniki znanstvenih revij se že prilagajajo in obstaja realna možnost, da bodo začeli ponujati elektronske časopise na računalniških m režah, vendar tako, da bodo računali vsak članek, ki ga bo bralec prebral. Elektronske revije, kot je OJCCT, bodo verjetno v marsičem zamenjale tako klasične tiskane revije, kot dosedanje elektronske konference-časopise. Prve predvsem zaradi hitrosti posredovanja novih tekstov-člankov, ter cene in načina posredovanja revije do bralcev. Dosedanje elektronske časopise pa bodo verjetno zamenjale zato, ker so članki recenzirani, skratka strokovno preverjeni. Bistveni elem ent uporabe novih informacijskih virov in storitev, ki jih je mogoče uporabljati preko elektronskih mrež, je usposabljanje. Brez "kritične m ase” - zadostnega števila uporabnikov, sta njihova korist in uporabnost močno omejeni in virtualna knjižnica ni nič več kot možnost. Izobraževanje postane tako eden bistvenih elementov, vsaj enakovreden tehničnim pogo­ jem.11 Zato smo se odločili tudi za organizirano usposabljanje v obliki tečajev in je bil v ta nam en izdelan tudi priročnik.12Pokojni kolega Mirko Popovič, čigar izgubo bomo še dolgo čutili, je napisal: "Če hočejo knjižnice še naprej izhajati iz načela univerzalne dostopnosti gradiva in informacij, morajo uporabniku prav tako ponuditi dostop do različnih podatkovnih zbirk. To seveda zahte­ va nova dodatna sredstva, sprem enjen odnos knjižničarjev do informacijske tehnologije in mnogo aktivnejšo vlogo v posredovanju informacij. V nasprot­ nem primeru... knjižnice ne bodo posredovale več niti bibliografskih podat­ kov... ”13 Danes lahko nadaljujemo to misel in jasno povemo, da če ti pogoji ne bodo izpolnjeni in se knjižnice ne bodo prilagodile, ne bodo m ogle več posredovati niti prim arnih dokum entov". Kot prve bo to zadelo specialne knjižnice, kasneje pa tu d i d ru g e tipe knjižnic. V ZDA že intezivno razmišljajo, kako bi javne - splošne knjižnice usposobili, da bi postale po­ memben element posredovanja informacij in gradiva prek Internet-a.14 Treba je takoj spodbuditi nekaj projektov. - Dostop vseh pom embnejših knjižnic in njihovih informacijskih servisov do m ednarodnih mrež, - širok program izobraževanja,