URN_NBN_SI_DOC-Q5OCMOD6

Knjižnica in njena ponudba informacijskih virov, t.i. on-line informacija, je bila dolgo obravnavana le kot dodatek obstoječim, tradicionalnim inform a­ cijskim virom, toda danes jih vse bolj nadomešča. Še več, nadomešča ne samo informacijo, temveč tudi sam prim arni dokum ent, skratka nekaj, kar je bilo že stoletja simbol knjižnice kot prostora, kjer se zbirajo knjige. Močni račun­ alniki, proliferacija - splošna razširjenost njihove uporabe in vse večja m ed­ sebojna povezanost s pomočjo računalniških mrež, postavljajo pogoje za nov tip knjižnice - virtualne knjižnice. Ideal virtualne (navidezne) knjižnice je knjižnica brez zidov, knjižnica, ki jo je mogoče doseči in uporabljati brez časovnih in prostorskih omejitev. Možnosti virtualne knjižnice se kažejo že v preprostem dejstvu, da praktično vsi zapisi, ki so osnova knjižničnega gradiva - knjig, revij in drugih dokum en­ tov, nastajajo v strojno čitljivi obliki, na računalniku. Tako postaja razliko­ vanje m ed informacijo v elektronski obliki in v klasični obliki irelevantno, seveda s stališča tehnike njenega zapisa. Vendarle je pot do virtualne knjižnice, kljub tehničnim m ožnostim, še dolga in negotova. Vrsta omejitev se postavlja tako s strani ponudnikov informacij, posrednikov - založnikov in knjižničarjev ter uporabnikov. Kljub vsemu pa virtualna knjižnica nastaja, seveda v različnih oblikah. Najbolj zanim iva in razširjena je tista, ki nastaja s pomočjo m ednarodnih računalniških mrež, Internet-a. Ne da bi zanemarjali tudi druge oblike (npr. uporabo CD-ROM- ov), smo v tekstu predvsem obravnavali sam o to obliko, to pa zato, ker gre po mnenju večine strokovnjakov pri vseh drugih načinih posredovanja in dostopa do virtualne knjižnice le za prehodne oblike, ki sicer imajo pom em b­ no, vendar marginalno vlogo v primerjavi z m režnim i povezavami. Kakšna je s stališča knjižnice razlika m e d inform acijo v elektronski obliki in inform acijo v tradicionalni obliki? Razlik je seveda več, omenil bom le najbolj ključne. Najbolj očitna razlika je ta, da knjižnice niso lastniki računalniškega zapisa, v katerem je informacija shranjena. To sproža pom em bne sprem em be v delovnih procesih knjižnice. Tako npr. v katalogizaciji, ko se obdeluje gradi­ vo, ki ni fizično prisotno v naših knjižnicah. S tem se spreminja tudi koncept sedanjega knjižničnega kataloga, ki ne obsega več samo gradiva, dosegljive­ ga v knjižnici, temveč vse gradivo, ki je na voljo na računalniških m režah.1 Druga razlika je v tem, da uporabnik lahko uporablja knjižnico, ne d a bi kadarkoli vstopil vanjo oz. bil tudi formalno njen član. Knjižnica je, pogojno