URN_NBN_SI_DOC-Q5Y6GXZS

lektor« k atalogne listk e z istega tisk arsk eg a stavka, k o t so naro čiln i seznam i. N a listk ih se izpuščajo sam o anotacije, k e r v tako k ratk e m te rm in u ni m ogoče zagotoviti njihove stro k o v n e in jezikovne ravni. T iskan je listkov opravi tisk a rn a v enem dnevu: z ju tra j k o le k to r naro či p o treb n o število listkov k posam eznim naslovom , popoldne so p a listk i že gotovi. K njige to rej k o lek to r nabavi, veže z avto rsk o številko na h rb tu in jih v osm ih dneh od p reje m a naro čila razp ošlje s katalo gn im i listk i knjižnicam . K lju b ugodnim pogojem tekočega p ro cesa k o t so p ravočasno izročilo »signalnih izvodov«, h itra obdelava bibliografskega oddelka knjižnice Szecheny, h itro delo tisk a rn e in knjigoveznice, tr a ja p ribližno 3 do 5 tednov od izdaje pu b lik acije p a do dneva, ko p rid e k n jig a s tisk an im i k atalognim i listk i v knjižnico. T ako zadrževanje p ri ak tu aln i in želeni lite ra tu ri dela k n jižnicam velike težave. Zato m a rsik a te ra knjižnica n ab av lja knjige delom a p ri k o lek to rju , delom a na tekočem k njižnem trgu. S tem p a je seveda m o ten ves sistem centralne dobave k n jig in cen traln e katalogizacije. M adžarski k n jižn ičarji so pa tu d i že razp rav ljali o tem , da b i katalo g ni vpis z decim alnim znakom tisk ali tak o j v knjigo in bi tak o služil vsaj k o t vzor za katalogizacijo. P ri tem delu n aj bi sodelovalo okoli 6 o sred n jih knjižnic, od k aterih bi v saka po svoji specializaciji sodelovala z določenim i založbam i. Jasno je, d a n a ta k način ne b i bila zagotovljena en o tn o st katalogizacije in k lasifikacije, zato so predlagali, naj bi cen traln o obdelala vso knjižno p ro d u k cijo Szčchčnyjeva knjižnica. Z začetnim i težavam i p ri organizaciji cen traln e katalogizacije se b o rita tu d i Češka in Slovaška. P redvsem ni zagotovljeno p ravočasno izh ajan je listkov in se ne upoštevajo opisi vseh izdanih publikacij. U po­ ra b lja jo jo v glavnem lju d sk e knjižnice. Slovaki so šli v organizaciji nekoliko dalje, začeli so že z izdajo tisk an ih listkov, vloženih v k njigo sam o. Prvi posku s cen traln e katalogizacije v Jugoslaviji je n ap rav il leta 1954 B ibliotečni c e n ta r N aro dn e bib lio tek e S rbije. K er je za naše raz­ m ere to n ajb o lj poučen p rim e r, se ga b om o d o tak n ili m alo obširneje. S 43 založbam i n a p o d ro čju B eograda je bil dosežen sporazum , da vsako knjigo o p rem ijo s tisk an im katalog nim listk o m m edn arodnega fo rm ata. L istek naj b i bil v k alk u liran v ceno publikacije. D ogovorili so se, d a založba vsako že tiskano, to d a še nevezano p ublikacijo (signal­ ni izvod) obvezno po šlje B ibliotečnem u c e n tru po k u rirju . B ibliotečni cen ter je knjigo tak o j obdelal in jo po istem k u rirju poslal v Jugo­ slovanski bib lio grafsk i in štitu t, k je r je kn jig a dobila še oznako decim al­ ne k lasifikacije, isto oznako k o t b ib lio grafsk a eno ta v B ibliografiji Ju ­ goslavije. Od tu p a se je k n jig a s k u rirje m vrn ila v založbo. P rvih šest tednov je vse v red u potekalo, to d a k m alu so založbe začele p o sto p a ti po svoje: m enjavale so fo rm a t listkov, začele so sam e