URN_NBN_SI_DOC-Q5Y6GXZS

k atalo g izirati in k lasificirati. K er te h n ere d n o sti niso m ogli p rep rečiti, je stv a r p ro p ad la, čeprav so n ek atere založbe še vedno p rilagale k n ji­ gam po svoje obdelane listke. D ruga zam isel B ibliotečnega ce n tra S rb ije je bila, da b i se knjige obdelovale v N aro d ni b ib lio teki n a osnovi do lžnostnih izvodov s srbsko- h rv atsk eg a jezikovnega in srb sk eg a m an jšin sk eg a p o d ro čja, ki bi im eli p red n o st p red vsem i pub lik acijam i. L istki b i se razm noževali v biblio­ teki in vsak ted en razp ošiljali kn jižn icam — naročnicam . Zam isel je b ila odložena do zgraditve nove stavbe N arodne biblioteke, k er so bili tren u tn o n erešljivi tehnični p ro b lem i: razm noževanje, p ak ira n je in ted en sk o razp ošiljan je. T re tji p o sk u s p ri S rbih je bila p u b lik acija »Izbor knjiga«, ki so jo izdelovali v B ibliotečnem ce n tru vzporedno s tekočim i zvezki B iblio­ g rafije Jugoslavije n a ta način, d a so b rezplačno u p o rab ljali tisk arsk i stav ek tekočih zvezkov B ibliografije Jugoslavije. Po o p ravljeni k o rek ­ tu ri so p rip ra v lja li širok izbor knjig, n am en jen ih p redvsem lju d sk im knjižnicam . O bdržali so celotno bib lio grafsk o obdelavo, k e r so sodili, d a je bolj važno p o slati kn jižn icam bibliografsko obdelan listek k o t p a nič. »Izbor« so tisk ali sam o na eni stran i, k a r je om ogočalo izrezovanje listkov in lep ljen je n a katalogne listke. Vse so razp o šiljali b rezplačno v n aklad i 500 izvodov. 24 zvezkov prvega le ta je stalo 1 200 000 dinarjev. Skupno je izšlo 44 zvezkov. Zal se je p osku s p rekin il ob sp rem em b i n a­ čina tisk a n ja B ibliografije Jugoslavije. Č etrti poskus, to d a v om ejenem obsegu, p re d sta v lja pogodba Biblio­ tek e g rad a B eog rada s »K njigoservisom « za vse javn e lju d sk e knjižnice n a p o d ro čju B eograda. Pogodba je v tem , d a so knjige, ki jih »Knjigo- servis« razp o šilja knjižnicam , o p rem ljen e tu d i z n aro čen im številom listkov. P ri »K njigoservisu« (to je nek ak knjižn i razp o rejev aln i center, knjižni k o lek to r) k atalo g izira in k lasificira k njigo poklicni b ib lio tek ar. U slugo »K njigoservisa« u p o ra b lja jo tu d i m noge podeželske knjižnice. Ta n ačin p o tek a razm ero m a dobro, čep rav v S rb iji n im ajo tega za konč­ no rešitev. To bi bil pregled razv o ja in tren u tn eg a sta n ja cen traln e k atalogi­ zacije v dru g ih državah in p ri dru gih n arod ih , ki naj bi vsaj delno raz­ jasn il problem e, s k aterim i se bom o m o rali sp o p rije ti tu d i p ri nas. V Sloveniji v p raša n je o sred n je katalogizacije ni tak o novo, k o t v naglici lahko pom islili. P rv a id eja se je p o ro d ila že p ri sestavljalcih pravil za abecedno im ensko katalogizacijo le ta 1947. V tek u let se je to v p raša n je zlasti v N arod n i in u n iverzitetni knjižnici in v okviru D ru štv a b ib lio tek arjev Slovenije v ečk rat obravnavalo, v en dar se zaradi razn ih težav ni p rem akn ilo z m rtv e točke. Prvo k a r pom islim o p ri n ač en jan ju tega v p rašan ja, je, ali je glede n a m a jh n o st našega n aro d a in glede n a relativno m ajh n o nacionalno