URN_NBN_SI_DOC-Q5Y6GXZS

knjižno p ro d u k cijo ta novo st res p o tre b n a in ren tab iln a. Poskušali b om o n av esti razloge, ki govorijo v p rid odločitve za cen traln o k atalo gi­ zacijo, in razloge, ki izražajo težave in pom isleke p ri n jen i realizaciji. Glavni razlogi, ki govorijo za tako rešitev, so n asled n ji: 1. D osegli bi en o tn o st katalogizacije in stro k o v n o st v obdelavi, v čem er k lju b razn im p riro čn ik o m in p ravilom te r n eštetim tečajem do d anes nism o uspeli. 2. D osegli b i po m em ben p rih ra n e k n a delovni sili in n a delovnem času. 3. D osegli bi k v alitetnejše kataloge in m ožnost u stv a rja n ja raznih p riro č n ih katalogov. 4. K njižnice b i zarad i p rih ra n k a p ri k ad rih in p ri delovnem času dosegle tu d i določen finančni in m aterialn i prih ran ek . 5. D osegla b i se b o ljša in p o po ln ejša b ib lio grafsk a in fo rm iran o st k njižnic o dom ačih p u b lik acijah , ki so že izšle. Pom isleki p ro ti tem u u k rep u pa bi bili n asled nji: č e gledam o celotno slovensko knjižno p ro d uk cijo , vidim o, d a le-ta k rije n ašim strokovnim , štu d ijsk im , znanstvenim in celo večjim lju d ­ sk im k n jižnicam sploh m in im alni p ro ce n t n jihovih d ejan sk ih letnih p o treb . D ejstvo je, d a om enjene knjižnice izp o po ln ju jejo svoje fonde predvsem s p ub lik acijam i v tu jih jezikih (v srb sk o h rv atsk em , angle­ škem , n em šk em in d ru g ih ). Zato bi bilo zan im anje navedenih knjižnic za cen traln o k atalogizacijo slovenskega tisk a zelo m ajh n o iz enostavnega razloga, k er b i jim le-ta n u d ila le m inim alne p rak tičn e k o risti. To n as p rip elje do zaključka, da bi c e n traln a k atalog izacija k o ristila v prvi vrsti, če ne celo izključno m an jšim lju d sk im knjižnicam te r šolskim in p io n irsk im knjižnicam , ki so glavni p o tro šn ik i slovenskih knjig. V elik p ro b lem bi p red sta v lja lo v p rašan je p rav o časn o sti izdelave razm noženih k atalo gn ih listkov, pogoji za naro čila in d istrib u c ija list­ kov naročnikom . R avno p rav o časn o st d o stave listkov je p rav zap rav osnovni pogoj za k o ristn o st ce n traln e katalogizacije. Ce to dosežem o, sm o dosegli 90 % uspeha. K ljuč tega p ro b lem a p a bo v erjetn o v disci­ p lini in razu m ev an ju založb ozirom a tis k a rn p ri h itre m p o šiljan ju p ub li­ kacij ce n tru za katalogizacijo. P recejšn jo težavo bi utegnil p re d sta v lja ti tu d i fo rm a t listkov. G re n am reč za vključevanje novih listkov dogovorjenega fo rm a ta v sta re k ataloge in za vse težave, ki so s tem v zvezi in o k a te rih bom o pozneje p o d ro b n eje govorili. Če se k lju b p om islekom odločim o za uvedbo cen traln e katalogi­ zacije — in k tem u n as ta k o vabljivo vodijo p red n o sti — bi bilo p o treb ­ no, d a se do tak nem o še n asled n jih k o n k retn e jših v p rašan j: K atero gradivo n aj se vključi v cen traln o katalogizacijo? Sodim o, da bi p rišla v poštev vsa slovenska tek oča k njižna pro d u k cija, ki se z